Vsake toliko smo prisiljeni ali pa nas enostavno prime, da bi sivi vsakdan popestrili z nekonformnostjo. Država pa vsesplošnemu razvratu v izogib zakonsko kodificira kolektivne vzorce spodobnega in nespodobnega. Aktualno Ministrstvo za notranje zadeve tako snuje predlog zakona o javnem redu in miru. Ta naj bi ustrezal okusu tiste relativne večine državljank in državljanov, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah državo v upravljanje zaupala Janezu Janši in njegovi ekipi.
Novi zakonski predlog javno moralo leksikografsko definira kot – citiramo – »celoto nravstvenih pravil, zahtevkov, prepovedi in meril vedenja in obnašanja, ki zagotavljajo temeljne etične vrednote, ki so skupnega pomena za določeno družbo« - konec citata.
Specialisti za javno moralo nikakor nismo. Čisto slučajno pa je danes med deseto in trinajsto pristojno ministrstvo na odprti telefonski številki odgovarjalo na vprašanja zmedenih državljanov. Torej, kaj je moralno in kdo bo imel diskrecijsko pristojnost o tem odločati na terenu???
///////////////////////////////////////////////////////
Ker nam recept za »moralno na slovenski način« še vedno ni bil jasen, se je glas na drugi strani poslužil nazornega primera.
////////////////////////////////////////////////////////
Dokler zakon ne bo stopil v veljavo, vas lahko napotimo le k poučnemu branju njegovega predloga na straneh notranjega ministrstva.
Kurd Džalal Talabani je novi predsednik okupiranega Iraka. Talabani, predsednik Domoljubne unije Kurdistana, je ob izvolitvi dejal, da "se bodo potrudili, da bi dosegli stabilnost države in da bi našli sredstva in načine, da ne bi več potrebovali zavezniških sil." On in drugi politiki na čelu nove države si želijo predvsem skrbeti za varnost, je še dodal. V zadnjem času se je Talabani večkrat zahvalil ZDA in njeni vojski za »osvoboditev« Iraka. Imenovanje so si po televiziji v svojih zaporniških celicah lahko ogledali tudi člani bivšega režima, vključno s Sadamom Huseinom.
Rodno grudo nekaterih najbolj razvpitih islamskih aktivistov, Savdsko Arabijo, je zapustil eden od zelo iskanih islamskih ekstremistov Abdul Rahman Mohamed Jazdži. K Alahu in nebroju devic ga je poslala savdska policija, potem ko ga je napadla v njegovem stanovanju v Rijadu. Poleg Jazdžija sta bila ubita še dva njegova pajdaša, življenje pa je izgubil tudi eden ozmed pripadnikov varnostnih sil. Do nasilnega prodora v stanovanjsko teroristično celico je prišlo po tridnevnih spopadih policije in skrajnežev v mestu Al Ras.
V ne tako oddaljenem Kirgizistanu pa so poslanci spet preložili razpravo o odstopu predsednika Askarja Akajeva. Pogajanja so po nasvetu pogajalcev iz Moskve prestavili na četrtek. S tem naj bi pridobili čas za priprave in zagotovili široko medijsko pokritost. Razprava bo tako v četrtek potekala v navzočnosti predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, prenašala pa jo bosta tudi kirgizijska televizija in radio.
Ostajamo v Aziji. Na Tajskem je spet vroče. Prejšnji teden sta v treh eksplozijah umrli dve osebi, več je bilo ranjenih. Danes pa sta bila ob eksploziji bombe na železniški postaji v Sungai Koloku lažje ranjena dva policista. Oblasti so za napade že obtožile islamske separatiste. Zaradi nasilja na večinoma muslimanskem jugu je v zadnjem letu življenje izgubilo več kot 600 oseb.
Nizozemska razmišlja o odpovedi referenduma o evropski ustavni pogodbi. Vse naj bi bilo odvisno od Francozov, ki bodo imeli referendum le tri dni prej. V primeru francoskega »non« je odpoved referenduma eden od kriznih scenarijev, ki ga proučuje nizozemska vlada. Nizozemska namreč velja za eno od članic Evropske unije, v kateri bi javnost glasovala proti evropskemu dokumentu.
Zanimivo je, da si ugotovitve raziskav o nizozemskem javnem mnenju nasprotujejo. Po februarskem Eurobarometru naj bi bilo ratifikaciji naklonjenih 63 odstotkov ljudi. Precej drugačno sliko pa daje raziskava nizozemskega analitika DeHonda. 31 odstotkov volivcev naj bi tako glasovalo za ratifikacijo, 34 pa proti.
Španski poslanci leve politične usmerjenosti so med minuto molka na čast papeža Janeza Pavla Drugega to ukazano gesto odločno ignorirali. Ko bi ob določeni uri vsi poslanci morali vstati iz svojih sedežev in se pogrezniti v kontemplacijo, je 12 poslancev različnih levih strank demonstrativno obsedelo. Da jim gre bombardiranje s papežem in prisila k žalovanju za njim pošteno na živce, so s tem dejanjem pokazali člani socialistov, Združene levice in Republikanske levice Katalonije. Ekipa Aktualnopolitične redakcije jim vpije: vsa čast! Le zakaj bi častili človeka, ki je vodil konzervativno anahronistično institucijo, ki nam nič ne pomeni? Zakaj bi častili pokojnega papeža, ne pa tudi na milijone ljudi, ki so umrli za AIDS-om, ker jim je taisti papež prepovedal uporabo kondomov?
Množični obsesiji s papežem v zadnjih dneh so se uprli tudi Rimljani, ki živijo v četrtih blizu Vatikana. Ker se pred njihovimi hišami nenehno gnetejo nepregledne množice vernikov, je njihov odhod iz prebivališč močno otežen, njihovi želodci pa prazni, saj jim zaradi gneče ne uspe niti v trgovino. Na zgubi so tudi številni trgovci in gostinci, ki so bili svoje prodajalne in lokale prisiljeni zapreti, saj zaradi množic nihče ne pride do vhoda vanje. Enake težave imajo tudi hotelirji v bližini Vatikana. Verniki zapirajo dostop do hotelov, poleg tega pa s petjem in glasnimi molitvami motijo hotelski mir.
Kavarne in restavracije, ki so ostale odprte, so popolnoma izropane, težave pa imajo tudi komunalni delavci, saj jim ob tolikih ljudeh ne uspeva čistiti smeti, ki jih puščajo za sabo. Kljub protestom nekaterih prebivalcev Rima bodo mestne oblasti nadaljevale s sprejemanjem romarjev, saj bodo ne glede na vse večnemu mestu prinesli nekaj milijonske dobičke.
Zbor kardinalov je v misteriji obsežnih dvoran vatikanske palače odločil, da se bo zasedanje, na katerem bodo izvolili naslednika pokojnega Janeza Pavla II., začelo 18-ega aprila. Seveda je ime novega papeža še vedno zavito v skrivnost. Omenjeno naj ne bi bilo niti v duhovni oporoki preminulega papeža, ki so jo končno odprli in prebrali. Vsebuje le Karolovo intimno razmišljanje o življenju in smrti, veri in človeštvu, v katerem ni nobene praktične informacije.
V nebeški rezidenci se je papežu danes pridružil tudi monaški knez Rainier, čigar zdravje je zadnje mesece vztrajno štrajkalo, še posebno pljuča. Posvetovalni odbor kneževine je že minuli četrtek tekoče posle predal 47-letnemu prestolonasledniku Albertu, čeprav se je vedelo, da mu oče ni preveč naklonjen in o njem zaradi njegovega samskega stanu ni razmišljal kot o nasledniku. Rainier III. je najmanjšo monarhijo na svetu vodil dobrih 55 let. Najbolj razvpit je bil po svoji poroki s hollywoodsko zvezdnico Grace Kelly.
Svet Društva novinarjev Slovenije se je končno izjasnil o
vladnem predlogu zakona o RTV Slovenija, ki radikalno spreminja ustroj te doslej javne institucije. Minister za kulturo Vasko Simoniti napoveduje, da bo zakon vlada obravnavala že jutri, kar pa se združenju novinarjev zdi nedopustno. Prepričani so namreč, da bi k pisanju zakona morali povabiti tudi strokovno javnost, saj gre za sistemski zakon, ki radikalno spreminja organiziranost, vodenje in delovanje RTV. Skratka: spremeniti jo nameravajo v svoje trobilo. Proti zakonu je pri slovenski vladi odločen protest izrazil tudi Evropska federacija novinarjev.
V sklopu osmega letnika Delavsko-punkerske univerze je včeraj svoje poglede o postfordističnem načinu proizvodnje in iluzornih pričakovanjih glede informacijske tehnologije podal ekonomist in profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Bogomir Kovač.
Predhodni, fordistični model produkcije je postregel s posebno organizacijo proizvodnih procesov, socialnim konceptom in političnim korporativizmom. V sedemdesetih letih pa je zašel v veliko krizo, ki se je v najslabši preobleki izrazila v krizi trga dela v obliki zniževanja plač, brezposlenosti in večje negotovosti. Rešilna bilka se je pojavila v osemdesetih v obliki postfordizma. Ta je ponudil pespektivo informacijske tehnologije ter fleksibilnejših organizacijskih in podjetniških prijemov, hkrati pa je omogočil transformacijo trga in fleksibilnosti dela ter oblik zaposlovanja. Novi procesi so, po Kovačevem mnenju, koristili razcvetu predvsem manjših in srednjih podjetij v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je ideja vseprisotnosti informacijskih tehnologij razblinila in oblikovala sebi lastno panogo.
Na potezi je sedaj socialna država, ki mora poskrbeti, da bodo spremembe trga dela in delovnih procesov razumljene kot priložnosti in ne grožnje, pravi profesor Kovač. Globlje v srž tehnoloških sprememb in posledičnih tržnih krčev pa boste lahko zarili v eni naslednjih nedelj v oddaji In-doktrina. Obveščeni boste pravočasno.
Off so z združeno energijo pripravili Lan, Rok in Eva.
Komentarji
komentiraj >>