66-letna britanska babica je za las ušla zaporni kazni. Patricia Tabram je pred sodišče stopila, zato ker je policija v njenem skromnem domu odkrila opojne substance. Dom super babice so modri možje pretaknili kar dvakrat. Obakrat je bil plen, ki so ga odkrili, kar zajeten: v prvi raciji kar 31 sadik kanabisa, v drugi pa 47 vreč skunka.
Zadetniška babica je priznala, da ji opojne substance dišijo ter da je »kukije« delila tudi svojim upokojenim prijateljem. Marihuana naj bi ji pomagala ublažiti bolečine v vratu in hrbtu. Kljub kazni – šest mesecev preložene zaporne kazni – je sivolasa babica odločna, da bo trava še naprej sestavljala njen jedilnik. In to kar petkrat na dan. Za zajtrk jo jé v umešanih jajcih, za kosilo pa v kakšni drugi jedi. Odrekla se ji ne bo.
Odločna babica je v Britaniji postala simbol za kampanjo, ki si prizadeva za legalizacijo marihuane. Njena spletna stran je trenutno suspendirana, vendar je veteranka v boju za legalizacijo trave napisala knjigo »Babica je kanabis«. Knjiga, v kateri najdemo recepte in postopke za pripravo raznih jedi, ki vsebujejo čarobno substanco, še ni na prodajo.
Ameriški »brejvhart« minister Donald Rumsfeld je svoje podložnike v Iraku presenetil z nepričakovanim obiskom. V Bagdadu naj bi se Rumsi sestal z novo, po ameriškem okusu oblikovano iraško vlado in predsednikom Džalalom Talabanijem.
Na srečanju z novim iraškim vodstvom je ameriški obrambni minister Rumsfeld opozoril mandatarja za sestavo vlade, Ibrahima Džafarija, naj ne odlaša predolgo s sestavljanjem vlade, saj bi to lahko ogrozilo nežni popek demokracije. Vse, kar pa bi lahko ogrožalo pripravo iraške ustave, je škodljivo za državo. Ameriške enote pa se še ne mislijo umakniti iz Iraka. Rumsfeld je v imenu ameriške administracije dejal, da ZDA nimajo strategije odhoda, temveč strategijo zmage. Njihova »od boga poslana« misija je postaviti državo na pot demokracije, svobode in reprezentativne vlade.
Poljaki pa bodo svoje vojake iz okupiranega Iraka domov poslali v začetku naslednjega leta. Takrat, ko se bo končal tudi mandat Združenih narodov stabilizacijski misiji v Iraku. Poljska vlada se je za ta korak baje odločila po oceni političnih razmer v Iraku in napredku pri oblikovanju iraških varnostnih sil.
Med italijanskimi univerzitetnimi profesorji in intelektualci pa kroži peticija proti pobudi, da bi glavno železniško postajo Termini v Rimu preimenovali v čast pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. Postaja naj bi se po novem imenovala postaja Janeza Pavla II. Protestniki so mnenja, da je takšna pobuda vrhunec naraščajočega delirija oboževanja, v katerega je te dni padla italijanska družba. Predlagana sprememba je tudi brez vsakršnega občutka za laični značaj ustanov in kulturnega, političnega in verskega pluralizma.
Peticijo je podpisalo že več kot 300 osebnosti iz sveta kulture, znanosti in politike. Pisatelj Marco Lodoli je z naslednjimi besedami zajel bistvo protesta: »Ime Janeza Pavla II. je moč povezati z drugimi kraji. Vendar pa je rimska postaja kraj, preko katerega gredo vsak dan ljudje različnih ver in kultur, katoličani in budisti, muslimani in ateisti. Pustimo jo takšno, kot je, kot gostoljuben in kratkotrajen dom vseh.«
V Evropski uniji še vedno poteka mukotrpno premlevanje evropske ustavne pogodbe. Francija se pripravlja na referendum o tem vprašanju, ki bo 29. maja. Če se bo ljudstvo odločilo, da ne bo podprlo pogodbe, ima lahko ta odločitev resne ekonomske posledice za Evropo. Vodilni ekonomist pri Deutsche Bank, Norbert Walter, je opozoril, da lahko francoski »ne« ustavni pogodbi v novih članicah povzroči celo valutno krizo. Zavrnitev ratifikacije evropske ustave lahko namreč ogrozi uvajanje evra v novinkah EU, je svojo teorijo pojasnil Walter.
Novica, ki je bolj presenetila prvega slovenskega predsednika, Milana Kučana, kot nas, prihaja iz sarajevskih logov. Osem nekdanjih sarajevskih županov je predsedstvu Bosne in Hercegovine ter svetu ministrov Bosne in Hercegovine poslalo predlog, da po preteku mandata Paddyju Ashdownu za novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini imenujejo ravno nekdanjega predsednika Slovenije. Kučan je predlog takole komentiral:
/////////////////////////////////////////////////////
Ali bi ga prestižni stolček v balkanski državi mikal?
////////////////////////////////////////////////////
Sicer se sline po položaju visokega predstavnika cedijo že Francozu, nekdanjemu voditelju misije Združenih narodov na Kosovu, Bernardu Kouchnerju, toda dobrodušni Slovenec je Bosancem bolj pri srcu. Nedvomno se je bosansko-hercegovski javnosti prikupil tudi z obiskom leta 2003. Takrat se je zavzel za konstruktivno razrešitev problema nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, kar je razburilo strasti v takratnem opozicijskem taboru Janeza Janše. Kučan tega dogodka direktno ne povezuje s svojo priljubljenostjo, saj pravi:
////////////////////////////////////////////////////
In še misel za konec:
//////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>