Zgodba o izbrisanih vsebuje že celo vrsto poglavij, njen prolog pa sega v davno leto 1990, ko se je večina slovenskega ljudstva odločila za samostojno deželo Slovencev, Slovencev in samo Slovencev. Dve leti zatem, aprila 1992, so bili naši nekdanji bratje Jugoviči, ki se niso v kar najkrajšem času potrudili postati Slovenci ali vsaj stalno prebivajoči v Sloveniji, papirnato likvidirani. Nadaljevanje zgodbe je znano in razvpito, zato ga na tem mestu ne bomo ponavljali. Tisto, kar je v tej zgodbi novo in vredno kultivaže v naši redni petkovi oddaji, je ustanavljanje novega Društva izbrisanih. Še enega, z drugačno obliko boja za dosego pravnega obstoja izbrisanih.
Jutri popoldne se bo v našem največjem in tudi edinem pristanišču zgodila javna tribuna o položaju izbrisanih, tej pa bo sledila ustanovna seja Društva izbrisanih številka dve, imenovanega »Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov« ali krajše CIIA. Pobudnik ustanovitve nove aktivistične celice za pravice izbrisanih je Aleksandar Todorović, nekdanji predsednik Društva izbrisanih. Ta nam je povedal, kakšno združbo bodo pravzaprav ustanovili:
/////////////////////////////////////////////////////////
Ravno v Kopru bo zadeva potekala zato, ker Aco meni, da je tam veliko ljudi, ki razmišljajo podobno kot on in njegovi podporniki, torej da Društvo izbrisanih ni več učinkovito in s prevelikim legalizmom ne bo doseglo ničesar. Zadnja tri leta se je sicer zagrizeno zavzemalo za pravice 18.305 po krivici neregistriranih prebivalcev samostojne Slovenije in doseglo celo obravnavo na ustavnem sodišču. To je, kot vemo, razsodilo, da so bili reveži likvidirani po krivici, ki jim jo je potrebno popraviti za nazaj in urediti za naprej. Ker pa politika, ta stara kurba, izbrisanim ni naklonjena, se je zalomilo. Društvo izbrisanih z nervoznim pravnikom Matevžem Krivicem na čelu namerava zadeve reševati na sodišču z milijoni tožb, pa čeprav vedo, kako po polžje meljejo slovenski sodni mlini. Razumeti je torej, da bo bodoča CIIA nekakšen rival Društvu izbrisanih. Aco Todorović, ki je z mesta njegovega predsednika zaradi nezdravih notranjih razprtij odstopil junija lani, nam je razložil, zakaj so ustanovili novo organizacijo:
/////////////////////////////////////////////////////////
Poklicali smo tudi sedanjega predsednika Društva izbrisanih Marka Peraka, da bi ga vprašali za komentar v zvezi z ustanavljanjem še ene grupacije izbrisanih, pa nas je napotil na pravnega zastopnika društva Krivica. Seveda smo poklicali tudi njega, pa nam je pojasnil, da ne daje izjav, dokler CIIA ne naredi svoje prve poteze. prepričan pa je, da je vsako ustanavljanje konkurenčnih društev za vse izbrisane škodljivo, saj jih frakcionira. O tem smo se pogovarjali tudi s povsod prisotno aktivistko Marto Gregorčič, ki Todorovića podpira in se bo jutri v Kopru udeležila ustanovnega zbora CIIE.
//////////////////////////////////////////////////////////
Bodoči kolektiv izbrisanih že v svojem imenu poudarja, da bo šlo za aktiviste, kar pomeni, da se bo po vseh propadlih legalnih, prijaznih in gladovnih poskusih v preteklosti reševanja problema lotil bolj radikalno. Todorović pravi takole:
//////////////////////////////////////////////////
Aktivistka Marta je glede nadaljnjih akcij izbrisanih optimistka. Prepričana je, da bo novo ter s politiko in ideologijami neobremenjeno društvo v boj izbrisanih prineslo svež veter.
///////////////////////////////////////////////////////
Za vse izključene, marginalizirane in po krivici kriminalizirane pa se prav kmalu, natančneje 1. maja, v Mariboru obeta velik shod, Euro Mayday, ki se bo vzporedno dogajal po vsej Evropi. Nanj so vabljeni vsi migranti, proletarci, študentje, izbrisani, brezposelni, reveži, izključeni, avtonomni marksisti, postindustrijski anarhisti, sindikalisti, feministi, antifašisti, homoseksualci, anarhozeleni... Skratka vsi, ki si želijo ustvariti skupni evropski javni in politični prostor boja za socialne in politične pravice. Mariborskega shoda se bo udeležila tudi CIIA, ki bo takrat, če bo vse po sreči, že uradno registrirana kot društvo.
///////////////////////////////////////////////////
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je tako še ena od grupacij, ki se bori za boljši in pravičnejši svet. Izbrisani se pač po svojih močeh borijo za ureditev svojega lastnega, malega zasebnega sveta, ki jim ga kvarijo ekonomskim tokovom uslužne oblasti. Todorović upa, da jim bo nekoč uspelo doseči, da bodo oblastniki, katerikoli že, upoštevali odločbo ustavnega sodišča in izbrisanim končno podelili status stalnega prebivalca. Kajti samo ta jim lahko zagotovi vse socialne in izobraževalne pravice, ki jih zaenkrat še lahko uživamo v Sloveniji.
Komentarji
komentiraj >> Re: CIIA za pravice izbrisanih
Blagoje Miković [01/07/2008]
Podpiram svobodo izražanja kako ene tako druge organizacije izbrisanih, če ne pretenduje absolutiziranja lastnega mnenja. V bistvu se ne strinjam z opredelitvijo izbrisa bivanja. Gre se za zanikanje enakopravnega državljanstva. Izbrisani so enakopravni sodržavljani Republike Slovenije, kar ne razume ne ena ne druga organizacija izbrisanih. Slovenija je enakopravna naslednica SFRJ in svojo državnost bazira na kontinuiteteti YU državnosti. Ustavni temelj YU državnosti su konstitutivni narodi, ki ne morejo z osamosvojitvijo Slovenije postati tujci v Sloveniji ali katerikoli drugi enakopravni YU naslednici. 40.Člen ZDRS/91 je butast, ker od enih državljanov išče ponovno iskanje državljanstva (čeprav je novonastajajoča-prividno drga država ali je še vedno v YU kontinuiteti) od drugih pa ne. Bistvo je že zapisano v zgornjem tekstu: Svoje pravo demonstrira samostojna dežela Slovencev, Slovencev in samo Slovencev.
01.07.2008 v Ljubljani, povodom današnjeg konflikta CIIA in DIPS
odgovori >>