Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kitajska kratka proza tretjič, Yu Hua (3458 bralcev)
Nedelja, 17. 4. 2005
petras



Yu Hua se je rodil leta 1960 v provinci Zhejiang na jugu Kitajske. Srednjo šolo je končal med kulturno revolucijo, nato pa pet let delal kot zobozdravnik. Ko je ugotovil, da je celodnevno gledanje ust drugih ljudi zoprno in dolgočasno opravilo, se je odločil, da bo postal pisatelj in tako dobil službo v kulturnem centru, kjer mu za isto plačo cel dan ne bi bilo treba delati nič. Tako je leta 1984 začel pisati in njegova želja se je uresničila. Danes velja za enega najbolj vplivnih kitajskih avtorjev, njegova dela pa so med najbolje prodajanimi. V dvajsetih letih je objavil tri romane, šest zbirk kratkih zgodb in tri zbirke esejev. Po njegovem romanu Živeti! pa je režiser Zhang Yimou posnel tudi film, ki je v Cannesu leta 1994 dobil veliko nagrado žirije.

Avtorjeva prva dela veljajo za avantgardna, zaznamuje jih formalno eksperimentiranje. V njih se tesno prepletajo zgodba sama, natančno izdelana struktura in fantazija. Pozneje se je preusmeril v bolj realistično, socialno in zgodovinsko pisanje. Dela, napisana v tem obdobju, so mu prinesla velik komercialni uspeh in hvalo kritikov. Opisujejo jih kot »zgodbe navadnih ljudi, ki se soočajo z nenavadnimi in težkimi preizkušnjami«. Takšna sta njegova romana Živeti! in Prodajalec krvi. Spet v drugih kratkih zgodbah se pobliže posveti zgradbi pripovedi, ki jo poskuša približati glasbi, tesno povezani s človeškimi odnosi, ki jih opisuje v svetu, polnem absurdno prikazanega nasilja.

Že sam naslov pove, o čem govori kratka zgodba Določeno z usodo, ki jo bomo poslušali. Pisatelj skozi časovno prizmo opiše prijateljstvo dveh mož, ki se je začelo daleč v njunem otroštvu. Izbere specifično zgradbo pripovedi, ki temelji na vračanju v času in skozi subjektivno doživljanje enega od protagonistov izpostavi na prvi pogled nepomemben dogodek iz njunega otroštva, ki se kasneje izkaže za neko znamenje determiniranosti. Na ta način ustvari občutek absurdne nebogljenosti in izpostavi idejo, da v življenju nič ni prepuščeno nam samim, da je vse določeno vnaprej.


Komentarji
komentiraj >>