Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
AŽURNI OFF (3347 bralcev)
Ponedeljek, 18. 4. 2005
evi



Imena ameriških marionet neoliberalno-militarističnih interesov sveta številka ena Georga Busha, Dicka Cheneyja in Donalda Rumsfelda se bodo za vedno zapisala v zgodovino. Ampak ne toliko v politično, ta namreč hitro pozablja, kot v zgodovino žuželk. Tri na novo odkrite hrošče so namreč krstili prav z imeni prej omenjenih osebkov. Kot je v naravoslovni znanosti v navadi, so imena polatinjena, zato mali žužki nosijo imena: agatidium bushi, agatidium cheneyi in agatidium rumsfeldi. Njihovo celotno ime sestavljata tudi priimka trapastih znanstvenikov, ki sta hrošče odkrila - Kelly Miler in Quentin Wheeler. Znanstvenika sicer poudarjata, da s poimenovanjem hroščev nista želela zmanjšati pomena ameriške politične trojice na žuželčjo velikost, pač pa sta jim želela s poimenovanjem izkazati čast.

Ob dejstvu, da gre za vrsto hroščev, ki je majhna in nedolžna ter predvsem nenasilna, se postavlja vprašanje, če nad svojimi vladarji navdušena znanstvenika Bushu, Cheneyju in Rumsfeldu nista naredila krivice. Njihova imena bi se bolj podala novi vrsti opice, novi vrsti prašiča in na novo odkriti vrsti jastreba.


Močno pa sočustvujemo z malimi žuželčjimi bitji, ki si bodo s svojimi imeni nakopala sovraštvo marsikaterega svetovnega državljana, ki bo ob misli na njihove človeške soimenjake z užitkom stopil nanje in jih razmazal po tleh. Tako bodo padli vsaj v simboličnem smislu.

Libanonski poslanec in nekdanji gospodarski minister Basel Flejhan, ki je bil ranjen v februarskem napadu v Bejrutu, v katerem je umrl nekdanji libanonski premier Rafik Hariri, je danes umrl. Flejhan se je zaradi opeklin po vsem telesu zdravil v vojaški bolnišnici v Parizu, po navedbah libanonskih zdravstvenih virov pa so ga pri življenju ohranjali z aparati.
Libanonec je v času atentata sedel na sprednjem sedežu Haririjevega avtomobila.

Sovražna energija, podobna libanonski proti Siriji, se vse bolj širi na Kitajskem. Kitajsko zunanje ministrstvo je danes ugotovilo, da so japonsko-kitajski diplomatski odnosi na najnižji ravni, odkar so bili pred 30-imi leti ponovno vzpostavljeni. Japonci so užaljeni, ker kitajske oblasti niso zaščitile njihovih objektov na Kitajskem, nad katerimi so se množično znesle množice Kitajcev, ogorčene nad japonsko zlagano interpretacijo zgodovine. Japonci pričakujejo opravičilo za storjeno škodo, kitajski narod pa zahteva vojno. Tudi zaradi japonskih provokacij na spornih točkah mejnega ozemlja na morju, ki močno spominjajo na hrvaške, le da tu ne gre za ribetine, ampak za nafto in plin.

Protijaponski protesti se danes nadaljujejo v Hongkongu. Kakih 30 ljudi je prišlo pred japonski konzulat, kjer so oddali peticijo, v kateri obsojajo Tokio zaradi spornih zapisov v šolskem zgodovinskem učbeniku. Japonski premier Koizumi se zaveda, da si ne more privoščiti vojne z državo, ki za oboroževanje namenja vse svoje presežke in se ponaša z jedrskim orožjem, zato je Kitajcem sporočil, da se želi ta teden ob robu vrha Afrika-Azija v Džakarti na štiri oči pomeniti s kitajskim predsednikom Hu Jintaom in umiriti napetosti med državama. Obljublja, da bo njegov ton prijetnejši od tistega, ki ga je minuli vikend uporabljal njegov zunanji minister. Kitajski centralni partijski komite možnost srečanja v Indoneziji še proučuje.

Trn v peti ameriških oblasti, ki si tako kot Kitajska lasti nuklearne smrtonosne mašinice, Severna Koreja, je ustavila svojo jedrsko centralo v Jongbjonu. Pa ne zato, da bi ugodila ZDA, ampak zato, da bi tam zaposlenim tehnikom omogočila varno raztovarjanje porabljenega goriva. To bo šlo v predelavo za plutonij, iz tega pa bodo izdelali nove atomske bombe. S predelavo 8000-ih palic goriva bodo lahko pridobili dovolj plutonija za izdelavo šestih do osmih atomskih bomb.

Nad dogodki v Severni Koreji je seveda močno zaskrbljena njena južna soseda, pa tudi ZDA gubajo čelo. Z jedrskimi malenkostmi oddaljene dežele pa se nima časa ubadati Evropska unija. To trenutno najbolj skrbi projekt evropske ustave, ki visi na nitki, saj vse kaže, da jo bo zavrnila Francija, če ne ta, pa vsaj Velika Britanija. Evropska vlada naj bi že pripravljala plan B za primer zavrnitve. Šlo naj bi za tehnični scenarij v več etapah, ki med drugim predvideva, da bi se tudi po morebitnem francoskem "ne" 29. maja postopki ratifikacije ustave v članicah nadaljevali, evropsko ustavo pa bi uveljavili po delih.

Da pa do katastrofe v Franciji le ne bi prišlo, se zadnje dni zbirajo konspirativne sile za prepričevanje Francozov, naj na majskem referendumu obkrožijo »oui«. Konspirator, predsednik Evropskega parlamenta Borrell, se danes mudi v Parizu, kjer bo s predsednikom Chiracom, zunanjim ministrom Barnierom in ministrico za evropske zadeve Haignere napravil strategijo za evropsko indoktrinacijo Francozov. Prvi korak strategije je naredil že sam Chirac, ki je državljane v nujnost sprejetja ustavne pogodbe EU dve uri prepričeval v oddaji na nacionalni TV, ki je bila predvajana v najbolj gledanem večernem terminu.

Evropski uniji pregovorno nenaklonjena Velika Britanija pa obljublja, da v primeru francoskega NE ne bo izgubljala časa z referendumom, saj ustava ne more biti sprejeta, če je ne potrdi vseh 25 članic. Tako vsaj piše britanski časnik The Guardian, ki se sklicuje na vladne vire.

Turški del Cipra, ki zaradi svoje trmaste politike do Grčije še vedno ni bil sprejet v naročje Evropske unije, je dobil novega voditelja. Zmagovalec včerajšnjih predsedniških volitev je dosedanji premier Mehmet Ali Talat, privrženec združitve turškega z grškim delom otoka. Vlada ciprskih Grkov je že pozdravila zamenjavo oblasti na turški polovici otoka in se že veseli združitve Cipra, ki je na dva dela razdeljen že 30 let.

Na predčasnih volitvah v Baskiji so doslej vladajoči nacionalisti dobili precej manj glasov, kot so pričakovali. Čeprav zdaj nimajo več absolutne večine v parlamentu, ostajajo najmočnejša politična sila v pokrajini in bodo zato tudi oblikovali novo vlado. Mandatar za njeno sestavo bo tako premier Ibareče, ki pa ostaja skrivnosten glede koalicijskih partnerjev. Ibareče je sicer znan po svojih težnjah k večji neodvisnosti Baskije od Madrida, natančneje k ustanovitvi samostojne svobodne države.

Novega voditelja pa izbira tudi Sveti sedež. Kardinali elektorji so danes v Vatikanu začeli volitve novega pastirja katoliških ovčic, tako imenovani konklave. Volilo bo 115 namesto 117 kardinalov z volilno pravico, ker se ga dva iz zdravstvenih razlogov ne moreta udeležiti. Pisanje posvečenih imen na obrazce se bo začelo ob natanko pol petih popoldne s slovesnim prihodom kardinalov v Sikstinsko kapelo. Uradni del konklava se bo zgodil tako pozno zato, ker so fini možje v rdečem vse jutro namenili molitvi za bodočega papeža, pa čeprav še ne vedo, kdo bi naj to bil.

Volitve bodo v skladu s kanonskim pravom tajne, za izvolitev novega papeža pa sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov vseh navzočih kardinalov z volilno pravico, kar je 77 glasov. Ves čas volitev bodo veljala zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim grešnim svetom. Kdo bo novi papež, že 265-ti po vrsti, bo po vsej verjetnosti znano že v sredo.

Z iskanjem novega organa, ki bi poskrbel za nemogoče stanje slovenskih izbrisancev, so se minuli vikend v Kopru ukvarjali bivši predsednik Društva izbrisanih Aco Todorović in njegovi podporniki – izbrisani in neizbrisani. Kaj se je dogajalo na ustanovnem zboru, nam je podrobneje povedal Todorović, ki je tudi pobudnik Društva izbrisanih številka dve:

//////////////////////////////////////////////////

Skupaj z zaenkrat le desetimi člani Civilne iniciative izbrisanih aktivistov je Todorović pripravil statut društva.

//////////////////////////////////////////////////

Čeprav eno Društvo, ki naj bi se borilo za pravice izbrisanih, že obstaja, je bilo Todoroviću dovolj njegove neučinkovitosti in po več ur trajajočih sestankovanj brez haska, zato se je odločil za ustanovitev novega, neobremenjenega društva. In kaj bo to društvo počelo?

//////////////////////////////////////////////////

Predsednik inciativnega odbora je zaenkrat Aco Todorović, ki bo v naslednjih dneh združbo tudi registriral. Prva skupščina CIIE bo 25. junija, in takrat bodo imenovani vsi njeni organi. Takrat pričakujejo tudi včlanitev novih izbrisanih. O delovanju Acove ekipe vas bomo obveščali v prihodnosti.

Pravkar smo izvedeli, da so v ljubljanski klub Jazzbina vdrli možje reda in miru ter začeli z deložacijo. Zadeva se je zgodila nenadoma in brez vnaprejšnjega opozorila ekipi, ki v Jazzbini ustvarja program. Na žalostno prizorišče razdejanja je pritekel Jazzbinin idejni vodja Goran. Povedal nam je, kaj se je pravzaprav zgodilo:

//////////////////////////////////////////////////

Današnja deložacija je posledica dolgotrajnega prepira z lastnikom prostorov, v katerih klub deluje.

//////////////////////////////////////////////////




Komentarji
komentiraj >>