Ameriški modrec Đorđi je po nedeljski maši in temeljnem razmisleku prišel na bistroumno idejo. Odslej bo v Združenih državah dovolil posvojitev zarodkov. V ta namen bo sprožil posebno, milijon dolarjev vredno kampanjo, s katero bo umetno oplojene matere in oplojevalce, očete, spodbujal, naj odvečne zarodke, ki nastanejo pri umetni oploditvi, oddajo za posvojitev. Neprodane zarodke bodo po Bushevem planu lahko dobili laboratoriji, ki na podlagi preučevanja izvornih celic skušajo odkriti vzroke nekaterih neozdravljivih bolezni.
Zagovorniki pravice do splava se bojijo, da je kampanja le subtilna taktika za nov poskus prepovedi splava. Uporaba izraza posvojitev zarodka, namesto donacija namiguje na opredelitev zarodka kot otroka. In če bo zarodek obravnavan kot otrok, bo dobil vse zakonske pravice, ki jih uživa človeška oseba. Med njimi je tudi neodtujljiva pravica do življenja. Nasprotniki splava so seveda navdušeni. Prepričani so, da bo novi državni program uveljavil idejo, ki jo sami že ves čas propagirajo; da je zarodek človeško bitje, o življenju katerega ne sme odločati niti njegova nosilka.
Združene države Amerike v strahu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem vsak dan najdejo novo taktiko izsiljevanja, s katerim bi od preostalega sveta dosegli priznanje imunitete ameriškim državljanom. Tokratna grožnja je neširitev zveze NATO na vzhod. Vodja ameriškega urada za vprašanja vojnih zločinov, Pierre-Richard Prosper, je povedal, da ZDA za svoje zaveznice ne bodo mogle sprejeti kandidatk, ki ne bodo pristale na podpis dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu sodnemu organu.
Američani imajo pripravljen tudi plan B. V primeru, da se države podpisnice Rimskega statuta ne bodo odločile paktirati z njimi, bo stopil v veljavo nov ameriški zakon, imenovan zakon o zaščiti ameriških vojakov. Zakon določa, da ameriški državljani ne bodo sodelovali pri vojaških podvigih v državah, ki ameriškim vojakom niso podelile imunitete. Novi zakon hkrati pooblašča ameriškega bossa, da uporabi vse možne ukrepe, da osvobodi Američane, ki bi si jih Mednarodno kazensko sodišče drznilo aretirati.
Vzhodno- in srednjeevropske države, med katerimi jih večina prosjači tako za vstop v ubijalsko organizacijo kot za priključitev zbirokratizirani Evropi, so se tako znašle pred veliko dilemo. Hrvaški zunanji minister Picula je takoj pozabil na izjavo izpred tedna dni, da bo Zagreb po vsej verjetnosti zavrnil ameriško zahtevo za podpis bilateralnega sporazuma. Sinoči je prijateljsko pokramljal z ameriškima senatorjema McCainom in Thompsonom, nato pa v izjavi za javnost dejal, da bo hrvaška vlada resno preučila ameriško snubitev. Minister Rupel pa še nič.
ZDA poleg hladne vojne proti državam, ki ne bodo blagoslovile imunitete njenih državljanov pred Mednarodnim sodiščem, še vedno kujejo vročo vojno proti Iraku. Bushman guy v tem trenutku sedi nekje na svojem teksaškem ranču, obdan z najpametnejšimi člani svoje administracije. Skupaj naj bi sestavili načrte za uspešno ameriško obrambno politiko in skalkulirali proračun za prihodnje leto. Čeprav prvi Američan tega ni eksplicitno povedal, je pričakovati, da bo s svojim klanom koval tudi priprave za invazijo na Irak.
Invazije na palestinska domovanja še kar naprej zganjajo Izraelci. Navsezgodaj zjutraj so s tanki vdrli v palestinsko begunsko taborišče Han Junis na jugu Gaze in z zemljo zravnali več hiš. En Palestinec je umrl, štirje pa so bili ranjeni. Medtem ko izraelski varnostni kabinet debatira o postopnem umiku izraelske vojske iz palestinskih avtonomnih ozemelj, ta ista vojska obljublja, da bo nadaljevala z operacijo v Han Junisu. Ker je neki Palestinec iz zasede ubil izraelskega vojaka, so namreč prepričani, da so se napadi iz tega območja nevarno okrepili.
Čeprav se je nahajal daleč od izraelsko-palestinskih bojišč, je bil v Moskvi med jutranjim sprehajanjem psa ubit poslanec ruske dume Vladimir Golovljov. Ni znano, kdo je bil tisti, ki je 54-letnega liberalca ustrelili v glavo, znano pa je, da je bil umor politične narave. Golovljov je imel na glavi namreč cel kup masla, povezanega z zlorabo položaja in poneverjanjem sredstev iz državnih in regionalnih skladov.
Najnovejše Ruplove izjave o tem, kje v Piranskem zalivu v resnici poteka slovensko-hrvaška meja, je komentiral hrvaški predsednik Stjepan Mesič. Izjavil je, da na slovenski strani nekdo dozira incidente v prid volilnega leta in da zato zdaj ni pravi čas za iskanje rešitev. Se pa strinja z slovensko stranjo, da je treba sporne zadeve urediti s sporazumom o maloobmejnem prometu. Če pa se bo ta pot izkazala za neučinkovito, se bo obrnil na mednarodno arbitražo.
Potek morske meje je bil sinoči na osrednjem dnevniku hrvaške nacionalke predstavljen vesoljni hrvaški javnosti. Gledalci so lahko videli posnetek iz leta 1987, na katerem je slovenska policijska patrulja skupaj s predstavnikom takrat še skupne jugoslovanske vojske, iz jugoslovanskih voda vlekla italijansko ribiško ladjo, ki je zašla na prepovedano območje. Prav na danes tako sporno črto sredi piranskega zaliva. Italijansko ladjico so nameravali odložiti v Umagu. Pa vpraša vojak slovenskega policista: “Zakaj pa jih peljete ravno v Umag?” “Ker smo jih pobrali na hrvaškem teritoriju,” odvrne modri mož. In imajo Hrvati dokaz, da je sporni del zaliva najmanj od leta ’87 v hrvaški.
Komentarji
komentiraj >>