Stara sablja, upokojeni tajni agent ameriške obveščevalne agencije CIA, Gary Schroen, se je odločil vnovčiti svoje agentske dneve. V obliki knjige, kakopak.
Schroenova knjiga bo prav gotovo naslednja velika uspešnica. Za nacionalni javni radio je dejal, da mu je šef protiterorističnega centra CIA, Cofer Black, leta 2001 ukazal, naj ubije Osamo bin Ladna. Kot dokaz, da je to res storil, pa naj bi prinesel njegovo glavo, servirano v škatli z ledom. Poleg velike živine bi moral obglaviti še vse ostale voditelje Al Kaide, ki so kakor koli sodelovali pri napadu na WTC. Njihove glave bi Schroen moral prinesti nataknjene na kole.
Zdaj že upokojeni Schroen je seveda sprva pomislil, da se šef šali, toda kmalu je ugotovil, da gre za povsem resen in jasen ukaz. V Afganistan je odšel z nalogo, da organizira sile severnega zavezništva za skupno operacijo z Američani proti talibanom in Al Kaidi. »Usput« pa naj bi ujel še Osamo in ostale voditelje, ter jih usmrtil. Zakaj se to ni zgodilo, tajni agent ni povedal. Nekaj skrivnosti vendarle mora ostati, kajne? Da se bo knjiga bolje prodajala in da si bo starček z dodatnim zaslužkom lajšal stara leta.
V Iraku se je zgodil nov samomorilski napad, tokrat v kurdskem mestu Erbil severno od Bagdada. Številka smrtnih žrtev napada se giblje od 45 do 60. Po navedbah guvernerja Navzada Hadija je umrlo 45 ljudi, 90 pa je ranjenih. Ameriška vojska je sporočila, da je umrlo 50 ljudi, arabska televizija Al Arabija, ki se sklicuje na zdravniške vire, pa poroča o 60 mrtvih. Tarča samomorilskega napadalca naj bi bili policijski naborniki. Napadalec se je namreč domnevno oborožil z eksplozivom in se pomešal mednje. Ta napad je verjetno najhujši po napadu v mestu Hila pred približno dvema mesecema.
Nenehno nasilje v Iraku spravlja v nezadovoljstvo tudi vse več Američanov. Podpora vojni v Iraku je padla rekordno nizko, na 41 odstotkov. To je od začetka ameriške okupacije Iraka najnižji odstotek podpore med Američani. Kar 57 odstotkov anketirancev meni, da iraška vojna ni bila vredna bojevanja. Končno, toda več kot dve leti prepozno, se vse več Američanov začenja spraševati, za kaj oziroma za koga umirajo njihovi rojaki.
Drugi dan konference sporazuma o neširjenju jedrskega orožja na sedežu Združenih narodov v New Yorku je minil v duhu prvega dne. Svojih pet minut slave je med drugimi doživel tudi slovenski govorec, državni sekretar Božo Cerar, ki je iz previdnosti ubral srednjo pot. Izpostavil je slovenska prizadevanja in dosežke na področju jedrskega razoroževanja ter k istemu pozval še jedrske velesile.
Po drugem dnevu konference kaže, da sta v ospredju problematike predvsem ZDA in Iran. Vendar kar nekaj držav meni, da bi moral svet biti bolj zaskrbljen glede Severne Koreje, petih priznanih jedrskih sil ter Indije, Pakistana in Izraela. Tudi drugi dan jedrskega maratona še ni obrodil sadov, kvečjemu je razhajanja le še dodatno poglobil.
Ameriška kongresnika, demokrat Tom Lantos in republikanec Christopher Cox, sta vložila predlog zakona o izključitvi Rusije iz skupine G8. Pravita, da Rusi ne spoštujejo demokracije in mednarodnih norm. Republikanec Cox je dejal, da Rusija ni opravila prehoda iz komunizma v svobodno podjetništvo. Namesto, da bi se prelevila v stabilno demokratično družbo, pa je obtičala nekje v času sovjetske policijske države. Ruski predsednik Vladimir Putin mora najprej dokazati, da njegova država sodi v kategorijo »najdemokratičnejših« držav na svetu, med katere se tako rade uvrščajo: ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada.
Kakor koli že, Ruse ne briga kaj dosti, kaj si o njih mislita dva Američana. Na skrbi imajo priprave za osrednjo slovesnost ob 60. obletnici nemške kapitulacije in konca druge svetovne vojne. Ruska prestolnica Moskva, kjer bo potekala glavna slovesnost, se že mrzlično pripravlja na ponedeljkovo gostovanje več kot 50-ih predsednikov držav in vlad iz vsega sveta.
V imenu sprave je Putin na slovesnost povabil tako zaveznice Rusije v 2. svetovni vojni kot visoke predstavnike držav, ki so se v vojni borile na strani nacistične Nemčije. Tako se bodo na 60. obletnici največje morije dvajsetega stoletja zbrali predstavniki zaveznic - med katerimi ne bosta manjkala niti ameriški predsednik George Bush in francoski predsednik Jacques Chirac - kot tudi predstavniki nekdanjih fašističnih sil, nemški kancler Gerhard Schröder, italijanski premier Silvio Berlusconi in japonski premier Džuničiro Koizumi.
Svet Evrope je pripravil tri nove pogodbe o boju proti terorizmu in trgovanju z belim blagom. Prva pogodba o boju proti terorizmu med drugim vse evropske države poziva, naj terorističnim skupinam preprečijo pridobivanje novih članov. Prav tako pa ta pogodba državam nalaga, naj zagotovijo vladno odškodnino žrtvam terorističnih napadov. Druga pogodba o preprečevanju financiranja terorizma poziva države, naj onemogočijo pranje denarja in zagotovijo hiter dostop do podatkov o premoženju kriminalnih organizacij, kamor so uvrščene tudi teroristične skupine. Tretja pogodba pa se ukvarja z bojem proti trgovanju z ljudmi in zagotavljanju pravic žrtvam te trgovine. 46 držav članic naj bi omenjene pogodbe podpisalo na vrhunskem srečanju predsednikov vlad in držav članic Sveta Evrope, ki bo čez dva tedna v Varšavi.
Pred eno uro je pred predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem zaprisegla novopečena generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Nekdanja tekmica za predsedniški stolček, vrhovna tožilka in izvoljena nacionalna predstavnica v Eurojustu je bila na položaj vodje vrhovnega državnega tožilstva imenovana 20. aprila.
Komentarji
komentiraj >>