Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»KRAVA ALI ČLOVEK, TO JE VPRAŠANJE« (1.del) (4755 bralcev)
Četrtek, 5. 5. 2005
Anton Komat



Clive S. Lewis nas uči:«Biti brez predsodkov glede vprašanj, ki niso temeljna, je koristno. Biti brez predsodkov glede temeljnih osnov bodisi teoretičnega bodisi praktičnega razuma pa je idiotizem!«
Ali naša civilizacija premore več idiotizma kot modrosti? Vsekakor!

Poglejmo si globalni človeški idiotizem na vprašanju odločitve za prevladujočo in bogato subvencionirano mesno prehrano. Nekdaj morda osebna etična odločitev redkih posameznikov za vegetarijanstvo je danes postalo eksistenčno razpotje celotne civilizacije. Od takrat težko razumljenih ekscentričnih posameznikov smo prišli do bedasto zastavljenega človeškega sveta in Hamletovskega vprašanja: biti ali ne biti.

Tokrat ne gre več zgolj za osebno odločitev, tokrat gre zares in glavno vlogo tokrat za spremembo nima človek, ampak krave, ki so zasužnjile človeka. Sledeč Darwinovi dogmi bi lahko rekli, da v boju za obstanek med človekom in kravami zmagujejo krave. Človek je potegnil »ta kratko« bi reklo ljudstvo, človek živi na planetu krav, ki jim služi, bi zapisali nezemljani, če bi kot prvopristopniki ocenjevali stanje Zemeljskega ekosistema. Na planetu krav je vse podrejeno kravam in človek je njihov planetarni hlevski hlapec.

Planetarna goveja čreda šteje 1.300 milijonov osebkov, katerih skupna teža je seveda večja od teže človeške črede. Temu primeren je tudi njen učinek, primerljiv celo z učinkom tehnosfere človeka. Planetarno razdejanje, ki ga povzroča milijardna goveja čreda je enako katastrofam, ki jih na lokalni ravni povzročajo neskončni roji kobilic in nič čudnega, če je Jeremy Rifkin govedo poimenoval »parkljaste kobilice«. Sam bi jih raje krstil za »rogate kobilice«, saj nosijo peklensko sporočilo Faustovske pogodbe s hudičem.

Tako imenovana »udomačitev« živali in kmetijskih rastlin ima namreč Janusov obraz. Mi mislimo, da imamo zvestega psa, obenem pa ne vidimo, kako prefinjeno si je pes ob človeku našel idealno ekološko nišo. Mi smo prepričani, kako uspešno gojimo koruzo za prehrano, obenem pa nočemo videti, kako je koruza z našo pomočjo pridobila evolucijsko prednost in prerasla habitate, nekoč namenjene drugim bitjem. Ljudje sebično uporabljamo kemično orožje v vojni proti življenju in ne spoznamo, da strupi končajo koncentrirani na naših krožnikih. Gledamo, pa ne vidimo tragedije, katere povzročitelj in žrtev smo mi sami.

Stanje je noro, saj je sodobni človek postavljen obenem v vloge lopova, žrtve in detektiva. Stanje je shizofreno in nam govori, da v svetovni norišnici raja trop norcev, ki ne vidi preko stanja svojega bančnega računa in ki mu je vseeno kaj bo jutri. Čreda bedakov, ki pleše v taktih godbe potapljajočega se Titanika, ta truma pohlepnežev, ki raja svoj mrtvaški ples, ne vidi, da globalna goveja čreda tepta biološke temelje obstoja človeške vrste. Govedo, udomačena divja žival, eden od simbolov premagane narave, sedaj uničuje svojega zmagovalca. Ferum vIctorem cEpit! Premagala je divjega zmagovalca. Tako narava vrača udarec.

Goveje črede sprožajo uničevanje gozdov, rodnosti prsti in erozijo, povzročajo napredovanje puščav, pomanjkanje vode in njeno kontaminacijo in vodijo v izgubo biotske pestrosti, njih posledica so strahotne socialne krivice z lakoto, boleznimi in umiranjem in globalne klimatske spremembe.

Najprej si poglejmo nekaj podatkov, potem pa se preselimo na manj znano dejstvo, da goveje črede sprožajo dramatične klimatske spremembe.

- živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
- v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
- živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
- pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
- meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
- za proizvodnje pol kg mesa potrebujejo 20.000 litrov vode (kar je dovolj za
šest mesečno tuširanje posameznika), za pridelavo pol kg paradižnika pa le 88 litrov vode, torej več kot dvestokrat manj;
- za povprečno dnevno prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode,
dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
- za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
- porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za
prirast kilograma telesne teže požre kar 9 kg hrane;
- za pol kg mesa, ki nudi 500 kalorij energije, se porabi 20.000 kalorij fosilnih goriv;
- tipična ameriška družina skozi mesno prehrano letno posredno porabi 1.000 litrov goriva, kar bi bilo dovolj za polletni pogon povprečnega ameriškega avtomobila;

Podatki govore sami zase, zato komentar ni potreben. Nujno pa je, da se pomudimo na posledicah, ki skozi živinorejo pretresajo človeško družbo. Predstavljajte si, da ste vi in vaša družina sestradani in da pride nasilni neznanec, ki vam vsakič odvzame hrano in z njo nasiti svoje krave. Govedo namreč požre tretjino svetovne pridelave žitaric, medtem ko 1 milijarda ljudi strada! Nekoč sem zapisal, da ima sodoben človek zgolj dva končna scenarija: da umre od lakote ob prazni skledi ali pa, da umre zastrupljen ob obloženi mizi.

V primeru živinoreje pa velja kar oboje naenkrat. Zgolj zato, da so krave site, večina ljudi umira od podhranjenosti in lakote, manjšina pa zaradi degenerativnih obolenj. Sicer pa saj veste, da je po porabi naravnih virov proizvodnja 1 kg mesa ekvivalent pridelavi 200 kg paradižnika ali pa 160 kg krompirja. Pot je kristalno jasna tudi največjemu bedaku. Toda!!
Še nikoli ni bilo na svetu toliko suhih ljudi in še nikoli tako debelih krav.

V borbi krav in ljudi za isto hrano, v kompeticiji znotraj ekološke niše, nekateri podpirajo krave, češ, krave imajo prednost pred ljudmi. To je nedvomno ena najvišjih pridobitev »civilizacije«, bolje rečeno novodobnega barbarstva. Podobno je avtor tega teksta zapisal za Slovenijo: ali pitna voda za ljudi ali več koruze za prašiče? Oblast in kapital sta se seveda odločila za prašiče. Ali potrebujete še kakšen dodaten dokaz o tem, na katerem polju se bo vodila bodoča bitka za boljši svet?

Naslednji teden pa o katastrofalnih posledicah kravjega dreka in kravjega riganja na ekološko dobrobit našega planeta.








Komentarji
komentiraj >>

Re: »KRAVA ALI ČLOVEK, TO JE VPRAŠANJE« (1.del)
Sluzisi [03/05/2008]

Tehnologija, ki bo nudila rešitve za večje probleme bo na voljo: http://www.ted.com/index.php/talks/view/id/6
odgovori >>

Re: »KRAVA ALI ČLOVEK, TO JE VPRAŠANJE« (1.del)
sLAVc [17/05/2005]

Ahoy! A bi bilo možno dobit še 2.del članka "Krava ali človek, to ...", ki je bil prejšnjič na RŠ. (moj naslov:slavko.kelenc@guest.arnes.si, ali pa last.iconoclast@email.si) Način razmišljanja, kot je podan v teh člankih mi je izredno zanimiv in blizu. Pred kratkim sem napisal seminarsko nalogo z naslovom "Zablode genetskega inženiringa" (sem vpisan na Biotehniško fuckkulteto), ki jo lahko posredujem po mejlu, v kolikor je za to kakšno zanimanje z vaše strani. POZDRAV.
odgovori >>

    Re: »KRAVA ALI ČLOVEK, TO JE VPRAŠANJE« (1.del)
    Sluzisi [03/05/2008]
    količina vode potrebne za krave - količina mleka pridobljenega od krav. Si sploh lahko zamislimo koliko mlečnih izdelkov bi izginilo iz prodajnih polic po svetu z zmanjševanjem količine krav na svetu? Res je! Nekateri ljudje so predebeli, drugi pa umirajo od lakote in to je nekaj kar se mi totalno gnusi. Večina ljudi je totalno ignorantskih in res gledajo, le na svoj bančni račun... http://sluzisi.tudit i.delo.si
    odgovori >>

      Re: »KRAVA ALI ČLOVEK, TO JE VPRAŠANJE« (1.del)
      Sluzisi [03/05/2008]
      http://sluzisi.tudit i.delo.si
      odgovori >>