Pravijo, da običaji delajo vedno boljše državljane kot zakoni. V Turčiji bo to že držalo. Tam je že kar običaj, da se hiše gradijo brez gradbenega dovoljenja. Tako kot številni Turki tudi 51-letni turški premier Racap Tayyip Erdogan živi v hiši brez gradbenega dovoljenja. Premierova hiška na azijski strani Istanbula nima urejenih potrebnih papirjev, kar je priznal tudi sam Erdogan.
Da za bikom ne bi šel še štrik, se je Erdogan odločil, da bo svojo hišo prodal in si poiskal novo. Táko z urejenim gradbenim dovoljenjem. S tem se bo dosledno postavil na stran zakona. Svojo politično etičnost in moralnost pa je Erdogan skušal povzdigniti na višjo raven že v začetku leta, ko se je umaknil iz solastništva treh podjetij za prodajo prehrambenih proizvodov. V tem poslu je sodeloval z bratom in svakom. Njegova tako imenovana etičnost se mu je vsekakor obrestovala, saj je za svoj 30-odstotni delež prejel kar 1,2 milijona turških lir, kar je okoli 685.000 evrov.
Ostanimo za začetek še malo v Turčiji. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odločilo, da vodja kurdskih upornikov Abdulah Oecalan v Turčiji ni bil deležen pravičnega sojenja. Turčija naj bi kršila mednarodno pravo, ko mu je odrekla pravico do svobodnega in poštenega sojenja in mu po aretaciji onemogočila stike z zagovorniki. Odločitev sodišča sicer ne predstavlja nobene obveze, je pa učinkovit način pritiska na Ankaro. Predstavnik vladajoče turške stranke Sadulah Ergin je izrazil nezadovoljstvo vlade, saj si takšne odločitve niso želeli.
Nedavna proslava 60. obletnice zmage nad fašizmom je bila usodna za kar nekaj Čečenov. Ruska vojska je po lastnih navedbah v Čečeniji v zadnjih dneh ubila več kot 40 čečenskih upornikov. Z obstreljevanjem več skrivališč čečenskih borcev je ruska vojska »preventivno« delovala proti morebitnim terorističnim napadom.
Do vlade kritični mediji oporekajo temu, da se razmere na severnem Kavkazu normalizirajo, kot to država rada poudarja. V zadnjih mesecih naj bi namreč kar 85 novih poklicnih vojakov za določen čas pobegnilo iz ruskih enot v Čečeniji. Mnogi vojaki ne dobivajo plač, drugi pa morajo nadomestne dele za vojaška vozila kupovati pri čečenskih trgovcih in jih plačevati iz lastnega žepa.
Kabulske ulice so še naprej polne demonstrantov, predvsem študentov, ki od ameriškega predsednika Georga Busha zahtevajo, naj se opraviči vsem islamskim državam za skrunitev Korana. Demonstracije v Afganistanu so doslej zahtevale štiri smrtne žrtve.
Na drugem ameriškem bojišču pa so oboroženi neznanci v Bagdadu v dveh ločenih akcijah ubili generala iraške vojske, Iljada Imada Mehdija, in policijskega častnika, Džamala Ahmeda Huseina. Oba so ustrelili, ko sta odhajala od doma.
Medtem pa Ameri še ne mislijo dvigniti rok nad okupirano naftno državo. Ameriški senat je namreč soglasno potrdil predlog zakona o izrednem dodatnem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu. Gre za znesek 82-ih milijard dolarjev. Večina denarja bo namenjena vojaškim operacijam v Iraku in Afganistanu ter drugje po svetu. Sicer pa je senat razpredal tudi o nekaterih drugih določilih, ki jih vsebuje zakon. Največ preglavic so povzročila določila glede imigracije, kamor sodita tudi gradnja zidu na meji z Mehiko ter otežitev pridobivanja političnega azila za žrtve preganjanj v tujini. Takšnemu odnosu do imigrantov pa so se uprli ameriški škofje, ki so zaskrbljeni nad vse bolj negativnim odnosom do priseljencev.
Iz ne več tako obljubljene dežele Amerike se nam je oglasila tudi naša dopisnica Lidija Poljaček, ki je pokomentirala nekatere dogodke:
////////////////////////////////////////////////////////
Odbor ameriškega senata, ki preiskuje korupcijo v okviru programa Nafta za hrano, pa je predložil nove dokaze o vpletenosti britanskega poslanca Georga Gallowaya in nekdanjega francoskega notranjega ministra Charlsa Pasqua v afero. Nekdanji iraški diktator Sadam Husein naj bi ju v zameno za podpiranje njegovega režima podkupil z večimi milijoni sodčkov iraškega črnega zlata. Dokazi temeljijo na pogodbah, pismih in pogovorih z nekdanjimi iraškimi voditelji. Oba politika vpletenost, kajpak, zanikata.
Društvo za teorijo hendikepa je pripravilo protest pred državnim zborom. V društvu zahtevajo, da se uresničijo obljube o tem, da se sredstva, namenjena programom, pravično podeljujejo. Kot simbolni predmet protesta so izbrali milo, ki naj bi zgoščeno predstavljalo farso invalidske politike. O poteku protesta nam poroča naš Matjaž Štirn:
/////////////////////////////////////////////////////////////
Odvetniki tistih, ki so preživeli pokol okoli 8000 muslimanov v Srebrenici leta 1995, so na nizozemskem okrožnem sodišču v Haagu pričeli s predhodnim zaslišanjem prič. Ugotovili naj bi, ali obstaja dovolj dokazov za sodni proces proti Nizozemski, ker ni preprečila poboja. Gre za civilno tožbo dveh družin žrtev pokola, ki menita, da jih nizozemske enote niso varovale v zadostni meri. Prva priča je bil Berend Oosterveen, nekdanji vojak, ki je služil v Srebrenici in je bil odgovoren za zadeve osebja. Ta je dejal, da je bil nizozemski kontingent sil Združenih narodov nepripravljen na srbski pokol muslimanov.
OFF PRILOGA
Založba Krtina je včeraj organizirala prvega v seriji forumov, v sklopu katerih se bo razpravljalo o perečih socialnih, kulturnih in političnih problemih ter pretresalo ustaljena prepričanja in stališča. Včerajšnja tema - univerzalni temeljni dohodek – je v Cankarjev dom privabila kar lepo število radovednežev, za katere se je predvsem zdelo, da so zamisli UTD-ja sicer naklonjeni, a jim koncept še ni popolnoma jasen.
Ideja UTD-ja govori o tem, da naj bi vsi člani družbe imeli zajamčen temeljni dohodek. Država naj bi UTD izplačevala v enotni višini in rednih presledkih vsakemu članu družbe, ne glede na njegov socialni ali materialni položaj, ter brez kakršnih koli pogojev ali omejitev. Zanj ne bi bilo treba delati ali se udeleževati kakšne druge družbeno koristne dejavnosti.
Na forumu so o upravičenosti oziroma neupravičenosti in izvedljivosti UTD-ja spregovorili dr. Srečo Dragoš, predavatelj na Fakulteti za socialno delo, dr. Igor Pribac, predavatelj na Filozofski fakulteti, mag. Bojan Radej, svobodni razvojni ekonomist, doktorica Tanja Rener, predavateljica na Fakulteti za družbene vede, ter dr. Janez Šušteršič, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Sodelujoči so vsi po vrsti idejo UTD-ja iz takšnih ali drugačnih razlogov zagovarjali. Slišali smo lahko, da šele uvedba UTD-ja zagotavlja doseganje temeljnega cilja demokratične družbene ureditve, dejanske svobode za vse člane družbe. Po mnenju drugih UTD nastopa predvsem v vlogi logičnega korektiva postfordističnih družbenih razmer, kjer letni proizvod nacionalnega gospodarstva ni več plod aktivnosti posameznikov in njihove lastnine, temveč je v veliki meri odvisen od družbenih interakcij, sporazumov, institucionaliziranega kapitala, in mora kot tak biti na razpolago vsem. Sledi par debatnih utrinkov:
//////////////////////////////////////////////////////////
Če večina dandanašnjih razprav o aktualnih družbenih razmerah ostaja znotraj tega, kar je nemudoma uresničljivo in s tem vzbuja napačno in zelo nevarno predstavo, da je demokracija nekaj dokončno zgrajenega in samoumevnega, pa se >polnokrvne< forumske razprave ne želijo odreči možnosti izoblikovanja novega, na prvi pogled nemogočega in utopičnega. Velja se namreč spomniti, da današnjo realnost konstituirajo koncepti, ki so še ne dolgo nazaj veljali za prav takšne.
Komentarji
komentiraj >>