OFF NAPOVEDNIK
Svet danes obeležuje mednarodni dan proti homofobiji. Čeprav se zdi, da homofobija ni več tako “vidna”, pa malce pozornejši pogled prikaže povsem drugo sliko. Dvajseto stoletje je bilo pravzaprav najbolj homofobno v zgodovini človeštva. Deportacije v koncentracijska taborišča v času nacistične Nemčije, sovjetski gulagi, preganjanje v dobi senatorja McCarthyja v ZDA.
Tudi dandanes homoseksualci nimajo razloga za veselje. Homoseksualnost je prepovedana z zakonom v najmanj 80 državah, najstrožje kazni pa se gibljejo v razponu med 10 let zapora do dosmrtne ječe. V državah, kjer homoseksualnost ni zločin, pa se je močno povečalo število zločinov proti homoseksualcem. Tako imajo v Braziliji odredi smrti in skinheadi v zadnjih 20-ih letih na vesti 1960 homofobičnih umorov.
Da pa ne zanemarimo naše Kokoške: zadnji napad na homoseksualce je izvedel Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je med pogovorom o Titu med drugim dejal: "To, da je imel rad ženske, hvala bogu. V tem času, ko je že vsak drugi peder in ko se proklamirajo, da so samo tisti ta pravi, je Titovo nagnjenje ena pohvale vredna lastnost ..."
Kaj torej zagovarja Jelinčič in čemu nasprotuje? Očitno je, da zagovarja promiskuiteto in nasprotuje “pedrom”. Gospod Plemeniti v svojih homofobnih blodnjah ni osamljen. Spomnimo le na izjavi ministra Drobniča, da homoseksualci spadajo pod resor ministrstva za zdravje, in poslanca Pečeta, ki je dejal, da s črncem in gejem na kavo pač ne gre.
Poslušate do homofobov nestrpni Off program Radia Študent.
OFF PROGRAM
S sprejetjem politične deklaracije in akcijskega načrta se bo v Varšavi končal vrh Sveta Evrope, ki naj bi določil bodočo vlogo te 46-članske organizacije. Udeleženci vrha so med drugim podpisali konvencije o boju proti trgovini z ljudmi, o preprečevanju terorizma in o boju proti financiranju terorizma, ki jih je odbor ministrov Sveta Evrope sprejel že 4. maja.
V soju luči je žarel tudi naš izgubljeni zunanji minister Rupel. Skupno izjavo o sodelovanju med Svetom Evrope in OVSE je podpisal s predsednikom odbora ministrov, poljskim zunanjim ministrom Adamom Rotfeldom.
V Varšavi je dva dni prej potekala alternativna konferenca za človekove pravice v organizaciji Anarhistične federacije, ki so jo spremljale številne demonstracije in protesti. Budni varuhi reda in miru so aretirali 11 aktivistov, ena od demonstrantk pa je končala v bolnišnici.
Na vrhovnem sodišču v Vladikavkazu se je začel sodni proces proti domnevno edinemu preživelemu od ugrabiteljev, ki so septembra lani zajeli talce v beslanski šoli. Nurpači Kulajev je priznal, da je sodeloval v napadu, zatrdil pa je, da osebno ni ubil nikogar. Kulajev je med drugim obtožen terorizma, zajetja talcev, umora in naklepanja umora pripadnikov policijskih sil, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna ječa.
V Burundiju sta predsednik države N’dayizeye in vodja edine uporniške skupine, ki še ni podpisala premirja, Agathon Ruasa, podpisala sporazum o prenehanju spopadov. Tako naj bi se končala 12-letna državljanska vojna med večinskimi Hutujci in tucijsko manjšino. Prav tako bodo lahko začeli uresničevati idejo o delitvi oblasti med Hutujci in Tuciji, ki je bila potrjena na referendumu v začetku leta, in izvedli parlamentarne ter predsedniške volitve.
Pogajanja med Severno in Južno Korejo, na katerih so želeli obnoviti dialog med državama, so po prvem dnevu neslavno propadla. Glede jedrskega programa Severne Koreje bodo namreč potrebni dodatni pogovori, saj le-ta zavrača sodelovanje na šeststranskih pogajanjih. Tako so delegati ostali tudi brez skupnega kosila, ki je bilo načrtovano za danes.
Slabo se piše tudi nekdanjemu prvemu možu Jukosa Mihaelu Hodorkovskemu, saj ga je sodišče spoznalo za krivega po vseh šestih točkah obtožnice. Med drugim je obsojen kraje tuje lastnine s prevaro, utaje davkov, poneverbe in večkratnega ponarejanja uradnih dokumentov. Grozi mu deset let zapora in zaplemba osebnega premoženja.
Razmere v Uzbekistanu se še niso umirile. V Andižanu je bilo več ur slišati streljanje, v mestu pa je še vedno večje število vojakov in policistov. Oblasti priznavajo, da je bilo v nemirih od minulega petka ubitih 70 ljudi, očividci govorijo o najmanj 500 smrtnih žrtvah, ruski časnik Izvestija pa je poročal o najmanj 745 mrtvih. Nasilje je izbruhnilo v petek, ko je vojska zatrla protivladne proteste, ki jih je sprožil sodni proces proti 23-im poslovnežem, obtoženim sodelovanja z islamskimi skrajneži.
Odnosi med Srbijo in Črno Goro ter Hrvaško so se ohladili, ker je hrvaški predsednik Stipe Mesić odpovedal obisk v Beogradu. Več o tem nam je povedal naš beograjski dopisnik Dragan Novaković.
///////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>