Če bi vam postavili vprašanje, ali ste zadovoljni s svojim življenjem, bi kot povprečni Slovenec morali skromno odgovoriti: »da«. Slovenci so namreč po rezultatih raziskave o kakovosti življenja v Evropi med najbolj zadovoljnimi v novih državah članicah Evropske unije.
Raziskava, ki jo je opravila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, razkriva, da je kakovost življenjskih pogojev v Sloveniji bližje starim članicam Unije kot novim. Slovenija je očitno dobro zaplavala v evropskih vodah, saj statistični podatki razkrivajo, da je povprečni mesečni dohodek v Sloveniji 757 evrov, kar je več kot v novih članicah in Grčiji ter zelo blizu povprečnemu dohodku v Španiji.
Statistika je eno, stanje v denarnicah oziroma na bančnih računih pa drugo. Dejstvo je, da si enotedenskega dopusta ne more privoščiti 24 odstotkov Slovencev. Vendar namestnik direktorja fundacije, ki je izvedla raziskavo, Willy Buschak meni, da tudi v tem smislu Slovenija ne odstopa od povprečja. Tudi tistih, ki se komajda prebijejo skozi mesec oziroma težko skracajo skupaj dovolj, da poravnajo mesečne račune, ni nič več kot v Uniji. Starega načela - najprej štalca, pol pa kravca - pa se Slovenci še vedno držijo, saj je kar 80 odstotkov ljudi lastnikov stanovanj, kar je v povprečju precej več kot v drugih članicah.
Zanimivo pa je, da so Slovenci bistveno bolj optimistični glede svoje prihodnosti kot v drugih evropskih državah. Da ne bo pomote, še vedno govorimo o relativno nizkem odstotku optimistov. V Sloveniji je takšnih 27 odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje manj kot 20 odstotkov. Med novimi članicami so najbolj črnogledi na Slovaškem, med starimi pa v Nemčiji in Avstriji.
Nič kaj optimističen pa ni več nemški kancler Gerhard Schröder. Tla pod nogami so se mu zamajala, ko so se prebivalci nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija na nedeljskih volitvah odločili, da dosedanjega deželnega premiera Peera Steinbruecka iz vrst socialdemokratov zamenjajo s krščanskim demokratom Juergenom Reuttersom. Slednji bo najverjetneje novi predsednik vlade te ključne regije.
Zaradi poraza na nedeljskih volitvah Gerhard Schröder razmišlja o predčasnih volitvah jeseni. Dopoldne se je že sestal s predstavniki svoje stranke, s katerimi je premleval, kaj storiti. V stranki opažajo, da jim podpora po nemških zveznih deželah zastrašujoče upada. Poraz v Severnem Porenju-Vestfaliji pa lahko resno ogrozi politične temelje Schröderjevega kampa. Nemški kancler načrtuje, da bi Bundestag o zaupnici nemški vladi glasoval najkasneje do 1. julija.
Anonimni viri znajo biti za novinarja velikokrat nehvaležni vir informacij. Tako je bilo v primeru Newsweeka. Bela hiša je zaradi članka, ki se sklicuje na neimenovane vire, krivdo za sovražno nastrojenost muslimanov do ZDA elegantno zvalila na časnik. Urednik Newsweeka je tako napovedal spremembe pri objavljanju prispevkov na podlagi informacij iz anonimnih virov.
Novinar, avtor spornega članka o skrunitvi islamske svete knjige Michael Isikoff, se je zanašal na vir v administraciji, ki se je v preteklosti vedno izkazal za kredibilnega, nato se je o informaciji pozanimal tudi v Pentagonu. Tam mu informacije niso niti potrdili niti zanikali, zato je informacijo objavil. Po valu nemirov in protestov v muslimanskih državah pa sta Bela hiša in Pentagon glasno zanikala trditve Newsweeka.
Kljub tem pa se je Newsweeku v obtožbah sedaj pridružil tudi Los Angeles Times, ki je objavil poročilo o številnih primerih obtožb o skrunitvah Korana na podlagi pričanj nekdanjih ujetnikov, prepisov zaslišanj uradnih preiskav, sodnih in vladnih argumentov ter pogovorov z ameriškimi vojaki. Izjave nekdanjih ujetnikov na Guantanamu pa je Bela hiša označila za neverodostojne, saj naj bi šlo za pripadnike Al Kaide, ki naj bi to izkoristili za lastno propagando. Toda, Pentagon ni znal pojasniti, zakaj bi iz zapora izpustili pripadnike Al Kaide – obtožbe so namreč prišle iz ust tistih, ki so jih izpustili, ker naj bi veljali za »nenevarne«.
Točno ob polnoči so zaposleni na BBC-ju, britanski radioteleviziji, pričeli s 24-urno stavko proti zmanjševanju števila zaposlenih. Uprava BBC-ja je že na začetku leta namreč napovedala, da namerava v prihajajočih letih ukiniti skoraj 4000 delovnih mest in sprivatizirati dele medija.
Zaradi stavke je okrnjen televizijski in radijski program ter spletna stran. Kar nekaj oddaj v živo bo zamenjala glasba, prej posnete oddaje ali kvizi. Med drugim je odpadla tudi najbolj poslušana jutranja oddaja o aktualnih zadevah Danes na Radiu 4, na mednarodnih programih pa predvajajo le kratke vesti. Člani sindikata zaposlenih so postavili stražo okoli zgradb BBC-ja. Na ulicah pa se je zbralo več tisoč novinarjev, snemalcev, tehnikov, montažerjev in drugih. Po napovedih sindikatov naj bi se stavke udeležilo okoli 11.000 delavcev.
V Mongoliji so včeraj potekale predsedniške volitve. Zmagovalec je nekdanji premier in vodja nekdanje komunistične Mongolske ljudske revolucionarne stranke Nambar Enkhbayar. Ta je krepko premagal glavnega tekmeca Enkhsaikhana iz Demokratske stranke in bo nadomestil dosedanjega – med ljudmi priljubljenega – predsednika Natsagiina Bagabandija. Mongoli pričakujejo politično stabilnost po kaosu, ki so mu bili priča lani. A ker je na volitvah zmagal Enkhbayar, bo sobivanje liberalne koalicije in socialističnega predsednika potencialno prizorišče za nove spore.
Iranski “pes čuvaj”, konservativni svet varuhov, je diskvalificiral vse razen šestih izmed več kot tisoč kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo 17. junija. Med njimi je tudi Mostafa Mojin, kandidat največje reformistične stranke. Reformisti so takoj obsodili izključitev svojih kandidatov in pozvali k bojkotu volitev. Eden izmed glavnih reformističnih voditeljev Mostafa Tadžada je potezo vlade označil za državni udar.
Na Metelkovi bo roka mestnih oblasti spet posredovala. Zdaj se nameravajo spraviti na Malo šolo, prizidek Gromke. Rušenje naj bi se začelo prihodnji teden, 1. in 2. junija. Nataša Serec iz mreže Kud nam je na kratko povedala, kje tiči zajec:
////////////////////////////////////////////////////////////
Ogrožene pa so tudi frčade, ki jih je lansko leto zgradila skupina Axe und Kelle iz Nemčije. Skupina je med drugim avtorica legendarne Črne kuhinje in nadstreška Menze.
Za konec pa vas vabimo še na filozofsko terapijo. Študentsko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete pripravljata ciklus predavanj “Foucault na delu”, ki bo potekal od torka do petka v predavalnicah filofaksa. Predavali bodo Igor Pribac, Eva Bahovec, Jože Vogrinc, Jože Hrovat, Gorazd Kovačič, Peter Klepec, Pavel Koltaj, Gregor Starc in Zalka Drglin.
Komentarji
komentiraj >>