Vojaki zveze NATO so spet pokazali malček volje za iskanje Radovana Karadžiča. Po včerajšnjem premetu stanovanja njegove soproge na Palah, so danes obiskali še sinčka in hčerko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov. Cilj hišnih preiskav je dobiti informacije o tem, kje se skriva Radovan, ali dobiti podatke o osebah, ki mu pri tem pomagajo. Ker dosedanja poizvedovanja niso obrodila sadov, jim lahko zaželimo le, da bi tokrat imeli več sreče.
Human Rights Watch je obtožila uzbekistansko vlado, da prikriva resnico o nasilnem zatrtju protestov v Andižanu, ter pozvala zahodne države, naj zahtevajo mednarodno preiskavo dogodkov. Vlada Islama Karimova take zahteve odločno zavrača, saj naj bi šlo za “vmešavanje v notranje zadeve” Uzbekistana. Po podatkih organizacij za človekove pravice naj bi bilo ob zatrtju protestov ubitih več sto ljudi.
Ruski medved je od Gruzije zahteval, da se z “zavezujočim pravnim dokumentom” obveže, da po umiku ruskih oporišč njihovega mesta ne bodo zasedla oporišča tretjih držav. Tudi slepim je jasno, da si Rusi ne želijo Amerov na svojem dvorišču. S tem so Rusi postavili dodaten pogoj za svoj umik iz Gruzije, k čemur so se sicer zavezali že davnega leta 1999.
V neposredni bližini ima težave še en ruski zaveznik. Nekdanji ukrajinski premier, kandidat za predsednika in opozicijski voditelj Viktor Janukovič je namreč prejel sodni poziv v povezavi z domnevno korupcijo v njegovi vladi v času, ko jo je vodil. Osumljen je, da je lani na nezakonit način zagotovil 900 tisoč dolarjev za nakup materiala za letališče v Donecku, njegovi volilni bazi.
Vrhovno državno tožilstvo je glede nejasnosti v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje genocida proti Mitji Ribičiču sporočilo, da je v času kaznivih dejanj pobojev ujetnikov in civilnega prebivalstva, ki so jih zagrešile partizanske vojaške formacije po uradnem koncu druge svetovne vojne, veljala 4. haaška konvencija iz leta 1907.
Nekateri pravni strokovnjaki v zvezi s pregonom Ribičiča izražajo dvom, ali ga je mogoče obtožiti genocida, saj naj bi tovrstno kaznivo dejanje proti človečnosti postalo del mednarodnega prava šele po 9. septembru 1948, ko je bila podpisana Konvencija o preprečevanju zločinov genocida, povojni poboji pa so se zgodili pred tem datumom.
Komentarji
komentiraj >>