Nedavno preminuli Janez Pavel II. je že postal legenda. V časih, ko niso več »dovoljeni« kulti osebnosti, se le-ta ustvarja sam od sebe. Je papeževa »neizmerna« dobrodušnost, potreba po mitološki figuri ali pač uspešno lobiranje tisto, kar je Janeza Pavla II. dvignilo v višave?
Podoba rimokatoliškega velikana sedaj krasi tudi izraelske poštne znamke. Izraelska pošta je z izdajo znamke počastitila 85. rojstni dan Wojtyłe. Izraelci namreč cenijo naklonjenost, ki jim jo je izkazoval papež. Radi omenijo, da je imel »topel odnos z Judi«. Janez Pavel II. pa je bil tudi prvi papež v zgodovini, ki je obiskal jeruzalemski Zid objokovanja. In na znamki je upodobljen ravno ta zgodovinski dogodek, podnaslovljen z ravno tako zgodovinskimi besedami: »Naj bo mir božje darilo deželi, ki si jo je On izbral za svojo.« Ni kaj, tale Karol je bil izvrsten diplomat, ki je znal pihati na dušo, ko je bilo to najbolj potrebno.
Francozi so na referendumu jasno in glasno izkazali svoje neodobravanje evropske ustave. Proti ratifikaciji pogodbe naj bi glasovalo okoli 55 odstotkov volivcev. Pričakovani francoski »NE« je razočaral vodilne predstavnike Evropske unije, vendar so le-ti odločni, da nadaljujejo s farso, ki se ji reče »ratifikacija evropske ustavne pogodbe«. Medtem ko so v povprečju Francozi glasovali odločno proti, so prebivalci prestolnice množično glasovali ZA ratifikacijo. Več kot 66 odstotkov Parižanov je na glasovnicah obkrožilo »da«, zagovorniki ustave pa so zmagali v vseh dvajsetih okrožjih v mestu.
Pritisk zaradi francoskega »ne« pa zaenkrat najbolj občuti evro. Po francoskem referendumu je namreč na azijskih menjalnih trgih vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem padla. Vendar borzni posredniki ne želijo sklepati prehitro, saj poudarjajo, da gre za manjši padec, ki je bil pričakovan. Predstavnik francoske banke v Singapurju pa je dejal, da je Francija eno največjih gospodarstev. Zavrnitev ustave naj bi upočasnila proces integracije Evropske unije, kar je politično slabo za evro.
Politični preobrat pa se ne obeta samo Evropski uniji, ampak tudi njeni članici Nemčiji. Vodstvi nemške Krščansko-demokratske unije in bavarske Krščansko-socialne unije sta imenovali predsednico krščanskih demokratov Angelo Merkel za skupno kandidatko za kanclerski položaj. Merklova je tako tudi na papirju postala tekmica socialdemokratskega kanclerja Greharda Schroederja. Svoje moči bosta lahko pomerila sredi septembra, ko so načrtovane predčasne parlamentarne volitve. 50-letna Angela je prva ženska kandidatka za kanclersko mesto v nemški zgodovini.
Schroeder v svoj sistem najbrž še ni mogel absorbirati te informacije, kajti trenutno se ukvarja z izraelskim predsednikom Mošejem Kacavom, ki se mudi na tridnevnem obisku v Nemčiji. Z obiskom Kacava naj bi državi zaznamovali 40. obletnico diplomatskih odnosov. Izraelski predsednik pa se bo sestal tudi s potencialno bodočo kanclerko Angelo Merkelovo.
Pred poslopjem mestne uprave v iraškem mestu Hila, ki leži 100 kilometrov južno od Bagdada, sta okolico iz tira spravili dve bombi. V eksploziji je umrlo najmanj 25 ljudi, okoli 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Počilo je v trenutku, ko se je pred poslopjem zbralo približno 500 nekdanjih pripadnikov policije, ki so zahtevali neizplačane plače in ponovno vključitev v policijske sile. Napad sta izvršila samomorilska napadalca, ki sta imela na sebi pas z razstrelivom.
Eksplozija pa je odjeknila tudi na sedežu mednarodnih varnostnih sil ISAF v Kabulu. Zaenkrat še ni podatkov o morebitnih žrtvah, vzrok eksplozije pa še vedno ugotavljajo. Predstavnik afganistanske policije je dejal, da je utrdbo mednarodnih sil zadela raketa. Raketa najbrž ni bila namenjena slovenskim pripadnikom mednarodnih sil v Afganistanu, saj le-ti v času eksplozije niso izvajali nalog v neposredni bližini sedeža. Kot so sporočili iz slovenskega obrambnega ministrstva, so slovenski vojaki celi in zdravi. Slovenska vojska ima trenutno v Afganistanu 29 vojakov, po napovedih obrambnega ministrstva pa naj bi njihovo število do konca leta povečali na 60.
Naš leteči reporter Erik Valenčič, ki se je med drugim potepal tudi v teh koncih, pa se tokrat javlja iz Gruzije:
//////////////////////////////////////////////////////////
V Libanonu je sin umorjenega nekdanjega premiera Rafika Haririja odnesel zmago v prvem krogu libanonskih parlamentarnih volitev. Lista Sada Haririja si je zagotovila vseh 19 sedežev. Vendar do dokončne zmage čakajo Haririja mlajšega še trije krogi volitev.
Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede, je pokazala, da vlada Janeza Janše še vedno uživa visoko podporo. Z njenim delom je zadovoljnih kar 57 odstotkov vprašanih, le 29 odstotkov anketirancev pa je nezadovoljnih. Med strankami je na prvem mestu največja vladna stranka SDS, takoj za njo pa sledi največja opozicijska stranka LDS.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odločilo prijeti vola za roge. V sodelovanju z Evropsko komisijo so v Portorožu pripravili dvodnevno konferenco o problematiki invalidov. Konferenca z naslovom “Nacionalni informacijski dnevi – nediskriminacija in enake pravice invalidov v zakonodaji” želi javnost seznaniti s politikami in predpisi držav članic Evropske unije na tem področju. Hkrati pa bodo po evropskem vzoru skušali oblikovati model za slovensko zakonodajo. Na konferenci bodo sodelovali številni evropski in slovenski strokovnjaki ter vrsta invalidskih organizacij, vendar med njimi ni omenjena najbolj razvpita invalidska organizacija Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
V prihodnjih dneh pa bo zanimivo na Metelkovi, saj usoda Male šole še visi v zraku. Tiskovna predstavnica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Helena Lovše Vrhovec nam je povedala, kaj se obeta:
////////////////////////////////////////////////////////
Vabimo vas, da o (ne)odločitvah inšpektorata glede Male šole prisluhnete ob osmih zvečer.
Komentarji
komentiraj >>