OFF NAPOVEDNIK
Vzporedno z duhovi nemških nacističnih kocentracijskih taborišč, ki še vedno strašijo po Evropi, se po ZDA še kar ne umirijo pošasti iz omar taborišča Guantanamo na Kubi. Potem ko so svet obkrožile fotke krutega izživljanja zaporniških varnostnikov nad uradno ničesar obsojenimi Arabci in ko je glavna mučiteljica Lindy England pristala na zatožni klopi, se porajajo debate o resnični naravi tega taborišča in dejanski nujnosti njegovega obstoja.
Demokratski senator in član Odbora za zunanjo politiko Joseph Biden, predlaga, da se taborišče zaradi zloveščega zvena njegovega imena zapre. Po njegovem prepričanju Američanom in njihovemu ugledu samo škodi, prav tako pa jih ne varuje pred teroristi, ampak jih še bolj izpostavlja njihovim krvavim pestem. Razvpita dejanja, ki so se jih lotevali tamkajšnji varnostniki, naj bi po njegovem mnenju samo podpihovala teroristične akcije. Zato Biden predlaga, da neodvisna komisija pregleda zapornike, nenevarne izpusti, nevarne pa pošlje v druge zapore. Tam bodo seveda deležni enakega tretmaja, a to pravzaprav sploh ni pomembno, saj gre za ugled Američanov.
Predsednik ameriške depandanse Amnesty Internationala William Schulz pa se medtem ubada z obrazložitvijo vzporejanja taborišča Guantanamo s sovjetskim gulagom. Schulz se je potnega čela skušal izvleči iz sranja, ki bi ga lahko stalo dobre direktorske pozicije, in izjavljal, da primerjave ne gre jemati dobesedno, saj obstajajo razlike v obsegu in razsežnostih dogajanja v gulagih in ameriških zaporih. A kljub temu obstajajo podobnosti, je vztrajal. ZDA imajo po svetu celo vrsto tajnih zaporov, v katerih ljudje dobesedno izginjajo, brez dostopa do odvetnikov, pravosodnega sistema ali družin. V določenih primerih jih tudi zlorabljajo, mučijo in tudi ubijejo, če je z njimi preveč narobe. Gulag torej. Ali nacistični koncentracijski kamp. Ali lonec ljudožercev, v katerem te živega skuhajo in požrejo.
Poslušate človeškemu dostojanstvu posvečeni Off informativni program.
OFF PROGRAM
Protipehotna mina, na žrtve prežeča sredi ceste ob vasi Badarmude, ki vodi v prestolnico Katmandu, je ekplodirala, ko je čeznjo zapeljal avtobus. Umrlo je 53 ljudi, 40 pa je bilo ranjenih. Odgovornosti za eksplozijo ni prevzel še nihče, policija pa s skoraj sto odstotno gotovostjo domneva, da so mino nastavili maoistični uporniki. Ti si zadnjih deset let aktivno in esplozivno prizadevajo za vzpostavitev nepalske komunistične republike.
Za ustanovitev lastne države si, vsak na svoj način, že tisočletje prizadevajo Palestinci in Izraelci. Danes so se burno spopadli na za oboje izjemno pomembni destinaciji, ki jo Izraelci imenujejo Tempeljski grič, Palestinci pa Haram-al-Šarif ali Plemenito svetišče. Tam so se v velikem številu mudili Judje, da bi ob spominskem dnevu Jeruzalema malce pomolili in kontemplirali. Pridružiti so se jim želeli tudi Arabci, zato so vanje začeli metati kamenje, da bi opozorili nase. Judje, ki so na grič prispeli v spremstvu policije in imajo dosti boljše igrače, so Palestincem odgovorili z granatami. Vnel se je buren spopad, v katerem naj bi nekaj ran dobila dva Juda, neki Palestinec pa je končal
v priporu.
Zelo dobre igrače imajo tudi najboljši izraelski prijatelji, Američani. Z njimi so v Iraku uničili dva bunkerja, ki naj bi, pozor: naj bi, trdnih dokazov o tem ni - torej, naj bi ju uporabljali uporniki za skladiščenje orožja in načrtovanje napadov. Sicer so vsakdanji samomorilski “rasturi” danes ubili ameriškega vojaka in iraškega civilista, s hudimi ranami pa jo je odnesla sedmerica pripadnikov iraških varnostnih sil.
Racije nekoliko drugačne narave pa so se lotili italijanski karabinjeri. V Messini na Siciliji so v tako imenovani “blitz” akciji, v kateri je sodelovalo 200 karabinjerjev, aretirali 43 oseb, ki so osumljene vpletenosti v mafijsko trgovanje z drogo. Šlo naj bi za mafijski klan, ki od kalabrijskih kolegov dobiva kokain in ga distribuira dilerjem po vsej Južni Italiji, pa tudi severu ga tu pa tam dostavijo. Akcija sovpada s prihodom parlamentarne anti-mafijske komisije, ki bo v Messini tri dni obiskovala in zasliševala predstavnike mestnih in sodnih oblasti.
Da mutnih akcij po vzoru italijanske mafije nikakor ne odobrava, je javno razglasil novi vodja čečenskih upornikov Abdul Halim Sadulajev, ki je nasledil marca ubitega Aslana Mashadova. Ob tem pa je enako goreče dodal, da bodo čečenski borci nadaljevali napade na ruske vojaške in gospodarske tarče. Prizanešeno bo le civilistom. "Ni samo naša pravica, ampak nuja, da svojim sovražnikom povzročimo kar največjo politično in ideološko škodo.” Tako je govoril modri čečenski očak. Naj v imenu Sadulajeve drznosti dodamo še, da je vse izjave dal za Radio Liberty, ki ga financira ameriški kongres.
Ameriških financ se nadeja tudi Pakistan, ki je ZDA izročil Abuja Faradža al Libija. Gre za hudega “bad guya”, ki so ga pred mesecem dni aretirali, ker naj bi sodeloval pri dveh poskusih atentata na pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa. Amerika se bo tipa zelo razveselila, saj ga je na svoji lestvici WANTED teroristov uvrstila na tretje mesto. Bil naj bi namreč tretji mož Al Kajde, takoj za Osamo in egiptovskim kirurgom Al Zavahirijem.
Drugi del libanonskih parlamentarnih volitev je zmago prinesel skupni listi dveh prosirskih šiitskih gibanj Amala in Hezbolaha. Člani te liste bodo tako zasedli vseh 23 sedežev v parlamentu, ki so jih volivci južnega Libanona izbirali v drugem delu volitev. Volilna udeležba je bila 45-odstotna, kar je več kot na prvem delu volitev v Bejrutu pred tednom dni. Tretji del volitev bo 12. junija v libanonskih gorah, kjer so v večini maronitski kristjani, zadnji, četrti, pa 19. junija na severu države, kjer so v večini muslimani.
Poglejmo še v združeno Evropo, ki so ji zadnja glasovanja volilcev prinesla hudo razočaranje. Potem ko so si svoje negativno mnenje o ekonomsko-socialni poti, ki jo zadnje čase ubira Evropska unija, drznili povedati Francozi in Nizozemci, izbruh drznosti Britancev še vedno visi v zraku. Britanska vlada je na današnji seji odločila, da bo domači referendum o evropski ustavi zamrznila. Večno uslužni Tony Blair se je ob tem čutil dolžnega poudariti, da začasna preložitev referenduma nikakor ne pomeni, da Velika Britanija misli, da je Evropska ustava mrtva.
Oglasil se je tudi danski premier Anders Fogh Rasmussen in vodstvu Evropske unije zatrdil, da njegova država referenduma ne bo na zamrznila ne odpovedala. Prav nasprotno, tako kot je bilo načrtovano, ga bo izvedla 27. septembra. Pa čeprav zadnje raziskave danskega javnega mnenja kažejo, da ratifikaciji ustave nasprotuje več kot polovica volivcev. Obeta se nam torej še en NE “Novi ekonomski politiki” Evropske unije.
Francozi in Nizozemci so se referendumov o evropski ustavi udeležili v velikem številu. Množično so se na referendum o priključitvi Švice šengenskemu režimu in evropski azilni politiki podvizali tudi Švicarji, kar 56 odstotkov jih je minuli vikend oddalo svoj glas. Prav nasprotno pa imajo z aktivnim vključevanjem državljanov v državniške odločitve težave v Bolgariji. Ker se Bolgari izjemno neradi udeležujejo vsakršnih volitev in referendumov, jim je država ponudila korenček. Več o taktiki bolgarskih oblasti za privabljanje volilcev na volišča bo povedal naš bolgarski dopisnik Ivailo Stefanov:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Bolgarska vlada zaradi preteklih izkušenj pričakuje, da bo na parlamentarnih volitvah 26. junija udeležba zelo nizka. V ta namen je sprejela sklep, na podlagi katerega bodo državljani, ki bodo svoj glas oddali, tudi udeleženci nagradne loterije z bogatimi dobitki: mobilni telefoni, televizijski aparati, avtomobili. Zaradi morebitne visoke udeležbe bi voda v grlo lahko tekla vladajočemu Narodnemu gibanju Simeona Drugega, ki mu predvolilne napovedi ne kažejo najbolje. Glede na monotono bolgarsko strankarsko ponudbo pa izbor ni pomemben, pač pa le udeležba na volitvah. Ob napovedi omenjene loterije so glas privzdignile stranke desnice, a tudi te le zato, ker menijo, da jim visoka udeležba ne bo šla na roko. Vsi ostali se pritožujejo nad ceno projekta. Vlada obljublja, da bo varčna. Vprašanje se je preselilo tudi na sodišča, saj nekateri menijo, da je nagrajevanje udeležbe v nasprotju z zakonodajo. Primer roma celo na evropsko sodišče. Volilna nagradna igra pa je predvsem simptom naveličanosti in razočaranja bolgarskega ljudstva nad aktualno politično ponudbo. Bogate nagrade pa hkrati služijo elegantnemu prikrivanju pomanjkljivosti komolčarskih strank. Po napovedih se zmaga na parlamentarnih volitvah obeta bolgarskim socialistom.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Za konec pa še ena domača. Na razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija se ni prijavil nihče. Komisija za razpise in mandate sveta RTV do izteka roka za prijavo, torej do 4. junija, ni prejela niti ene vloge za razpisano delovno mesto. Svoj udobni stolček bo tako še nekaj časa kot namestnik generalnega direktorja tlačil Aleks Štakul. Vsaj do konca ponovnega razpisa ali do 19. maja drugo leto, ko mu poteče nadomestni mandat, ki mu ga je po nezaupnici parlamenta dodelil svet RTV.
Komentarji
komentiraj >>