Informativni šopek novic začenjamo s poučno zgodbo o tem, kako škodljiva je lahko za državne voditelje prevelika odprtost do državljanov. Želja indonezijskega predsednika Susila Bambanga Yudhoyona, da bi se približal svojemu ljudstvu, ga je grdo udarila po glavi oziroma po njegovem mobilnem telefonu. Predsednik Yudhoyon je namreč javno objavil svojo mobilno številko in Indonezijce pozval, naj ga v SMS-ih seznanijo s težavami, ki jim jih povzroča birokratska administracija. Slednja, kot je znano vsakemu navadnemu smrtniku, s svojimi neskončnimi ovinki in preprekami povzroča prezgodnje staranje marsikaterega človeka na svetu.
Pustimo ob strani ugibanja, ali je strahospoštovani Yodhoyon dejansko pričakoval kako sporočilce, ampak zgodilo se je, da jih je v pičlih nekaj urah prejel več tisoč. Sporočilca so v trenutku obremenila linijo in povzročila več telefonskih infarktov. Yudhojonov telefon je bilo potrebno večkrat reanimirati. Predsednik, odločen izpolniti svojo obljubo, pa je zahteval pet novih številk, da bi lahko odgovoril na vsa vprašanja.
Prvi Indonezijec tako noč in dan odgovarja na vprašanja in pritožbe svojih podložnikov, ki sivijo in dobivajo želodčne krče zaradi njegovega birokratskega aparata. Sklepamo lahko, da bodo tovrstne težave ob sedanjem delovnem tempu z mobilnikom v roki in prsti na njegovih tipkah kaj kmalu doletele tudi samega Yudhojona. Svetujemo mu, naj se zgleduje po naših oblastnikih. Njegov slovenski kolega se je pred vesoljnim svetom z izključenim mobitelom zaprl v hišico v cvetju Brda pri Kranju, predstavniki vlade pa odklanjajo vsakršno komunikacijo z ljudstvom, tako direktno kot tisto običajno, ki poteka prek medijev. Temu pravimo demokracija molčečih.
Na nekdaj cvetoča babilonska tla, ki jih danes tlači okupatorjeva peta prvovrstno izdelanih masivnih usnjenih škornjev znamke »Original SWAT«, je tudi danes kapljala kri. V siloviti bombni eksploziji pred banko v Kirkuku, kjer so ljudje v vrsti čakali na dvig svojih skromnih dohodkov, je umrlo 22 ljudi, 81 pa jih je ranjenih. Ranjenih je bilo tudi deset otrok, ki so kot poceni prodajalci stali ob stojnicah v bližini banke. Nekaj ur prej je počilo tudi na tržnici v mestu Kanan, kjer je eksplodirala avtobomba. Ubitih je bilo šest Iračanov, med njimi dva otroka. Smrt je bila namenjena policijski patrulji kolaborantskih Iračanov, ki se je ravno peljala mimo.
Iz bolnišnice v mestu Kaladija so sporočili, da so včeraj k njim prepeljali trupla 24 Iračanov. Nekateri med njimi so bili brez glav, drugim pa so v telesih tičali metki. Predstavnik bolnišnice je povedal, da gre za trupla moških, ki so jih pogrešali od četrtka, ko je bil konvoj, ki je dostavljal robo za ameriško vojsko, napaden iz zasede.
Nemške oblasti so aretirale tri Iračane, ki naj bi finančno pomagali kurdski gverilski skupini Ansar al Islam. Financirali naj bi teroristične napade v Iraku ter zagotavljali logistično in strukturno podporo gverilcem, ki so sicer tesno povezani z »most wanted« človekom na svetu, Jordancem al Zarkavijem. Policija je arabsko trojico prijela v zgodnjih jutranjih urah, med racijami, s katerimi so preiskali 24 lokacij in zaslišali še 11 osumljencev. Racije so potekale v Nürnbergu, Münchnu in Bühlu ter v švicarskem Baslu. Trije domnevni kriminalci se bodo jutri zagovarjali pred preiskovalnim sodnikom na višjem zveznem sodišču v mestu Karlsruhe.
Drugi najbolj iskani lider islamskih borcev vseh vrst Osama bin Laden, glede katerega obstajajo utemeljeni sumi, ali dejansko obstaja ali pa so si ga izmislile ameriške obveščevalne službe, naj bi bil živ in zdrav. S to informacijo je Avstralijo seznanil pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, ki se ravno mudi na tridnevnem obisku pri avstralskih oblastnikih. Mušaraf pravi, da se Osama skriva v odročnem gorovju ob meji z Afganistanom in da je zelo zmuzljiv, saj se zna dobro skrivati. Glavni razlog, da je Pakistanec obiskal Avstralijo, pa je sporazum o sodelovanju v boju proti terorizmu, spisan po ameriškem vzoru, ki ga bo jutri podpisal s premierom Johnom Howardom.
Mehiške varnostne sile so prevzele oblast nad mestom Nuevo Laredo, ki se nahaja tik ob meji z ZDA in je leglo trgovcev z drogami. Namen mehiških specialcev je zaslišati obmejno policijo, ki naj bi na veliko sodelovala s tihotapci drog. K odločni akciji, kakor svojo racijo imenujejo sami, jih je napeljal nedavni uboj šefa obmejne policije Alejandra Domingueza. Nuevo Laredo je sicer pravi teksas, mesto brez zakonov. V letošnjem letu je v obračunih drogaških kartelov, ki se borijo za prevlado na trgu mamil, umrlo že 45 oseb.
Veliko več ljudi je za posledicami javnih linčev izgubilo življenje v zadnjih sto letih v ZDA. Ameriški senat je po dolgih letih sprenevedanja v zvezi s pobijanjem ljudi, proti katerim nikoli ni potekal sodni proces in so bili večinoma nedolžni, le priznal odgovornost državnih oblasti in sprejel resolucijo, v kateri se linčanim opravičuje zaradi dolgoletnega blokiranja prepovedi izvensodnih pobojev z linčanjem. Začetki tovrstnih pobojev segajo v čas Divjega zahoda, ko ni bilo zakonov ali organov, ki bi jih uveljavljali, in so ljudje sami poskrbeli za poravnavo pravih ali namišljenih krivic. Linči so bili najbolj množični po porazu konfederacije ameriškega juga v državljanski vojni. Od leta 1882 do leta 1968 je bilo na tak način pobitih več kot 4700 ljudi, od tega skoraj 3500 črncev. Najbolj presenetljivo pri vsem skupaj pa je, da senatorji množične linče enačijo s terorističnimi dejanji. Ampak to je danes tako ali tako v modi.
Razvpiti proces proti dobrotniku otrok, ki se je nenadoma prelevil v velikega pedofila, Michaelu Jacksonu, kateremu se nismo mogli izogniti niti tisti, ki nikoli ne brskamo po rumenih medijih, je končan. Hvalabogu! Michael, ki je večino svojega milijardnega zaslužka podaril otroški igri in sreči, je bil spoznan za nedolžnega. Porota je po sedmih dneh razmišljanja pevca razglasila za nedolžnega v vseh 10-ih točkah obtožnice o spolni zlorabi otroka, zaroti za ugrabitev otrokove družine ter opijanju mladoletnika z alkoholom. Proces proti Jacksonu, ki je trajal 14 tednov in ga je spremljalo preko 2000 novinarjev iz 32 držav, se je tako končal s popolno oprostilno sodbo, belopolti črnski pevec pa se je vidno dobre volje odpravil nazaj na svoj ranč Neverland mimo trum svojih vreščečih oboževalk.
Medtem je, daleč od trapastih sodnih procesov, ki ljudi narkotizirajo in jim odvzamejo možnost dojemanja nevarnih reči, ki jih zganja njihova vlada, skupina ameriških astronomov zunaj našega osončja odkrila majhen planet. Njegov premer je dvakrat večji od Zemljinega, nahaja se 15 svetlobnih let od nas in kroži okrog majhne zvezde, imenovane Gliesse 876. Po mnenju strokovnjakov z ameriške Nacionalne znanstvene fundacije naj bi bilo na planetu prevroče za življenje, kot ga poznamo na Zemlji.
Mirno življenje pa je za nekaj minut postalo prav pretresljivo za prebivalce severnega dela Čila. Sinoči jih je namreč stresel potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Umrlo je najmanj osem ljudi, precej je poškodovanih, velika pa je tudi materialna škoda. Po besedah čilskega notranjega ministra Jorgeja Corree je žrtev gotovo še več, saj so se tla najmočneje tresla na območju vasic v odročnih in revnih predelih Andov, s katerimi še niso uspeli vzpostaviti komunikacij.
Slovenija je postala bogatejša za enega ramba in za novo generalno direktorico Kliničnega centra. Posvetimo se najprej rambu. To je poslanec Slovenske nacionalne stranke Bogdan Barovič, ki v službo, za varnost vseh, nosi pištolo. Potem ko so bile v enem od tabloidov objavljene zgovorne fotke oboroženega ramba Baroviča med poslanskimi kolegi, je javnosti razložil, da ima kot član Združenja veteranov vojne za Slovenijo ter Zveze častnikov Slovenije dovoljenje za nošenje orožja, ki ga sicer vedno shranjuje v avtomobilu. Ker pa se je njegovemu konjičku pokvarila ključavnica, je dragoceno mašino vzel izpod sedežev, si jo oprtal na rame in se odpravil proti svojemu sedežu v parlamentu. Rambo Bogdan v tem ne vidi nič slabega, škodljivega ali celo nevarnega. Tisti dan so bili namreč vsi bolj varni kot kdajkoli poprej.
Za novo generalno direktorico Kliničnega centra Ljubljana je bila s prepričljivo večino imenovana Darinka Miklavčič, 54-letna ekonomistka, ki je doslej pridno služila novomeški Krki. K njenemu dokončnemu imenovanju mora sedaj dati soglasje še vlada. Njeni protikandidati so bili Zvonko Hočevar, Tomaž Šara in naš nekdanji in kratkodobni obrambni minister Alojz Krapež.
Komentarji
komentiraj >>