Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Proletarski OFF (2982 bralcev)
Četrtek, 16. 6. 2005
Buc



Današnji dan pred 42-imi leti si je vsekakor zapomnila ruska tekstilna delavka Valentina Tereškova. Takrat so se ji uresničile sanje, saj je postala prva ženska, ki si je lahko dosežke ruskega socializma ogledala iz vesolja.
Na krovu Vostoka 6 so jo ob pol enih po moskovskem času iz izstrelišča Bajkonur v današnjem Kazahstanu poslali v “svemir”, da bi sodelovala pri prvem poskusu spajanja dveh vesoljskih plovil. V vesolju jo je namreč že čakal kolega Valerij Bikovski na krovu Vostoka 5. Poizkus ni uspel, saj sta se plovili približali na razdaljo petih kilometrov, potem pa ju je začelo odnašati narazen. Do osmih zvečer je Tereškova na višini med 183 in 232 kilometri triindvajsetkrat obkrožila Zemljo, s čimer je za en krog premagala tudi najdaljši polet ameriških astronavtov. Za krog okoli Zemlje je povprečno porabila dobrih 88 minut.
Neuspel poskus spojitve ni skalil veselja celotne Sovjetske zveze in takratnega premiera Nikite Hruščova, ki je po radijski zvezi čestital Tereškovi, na Rdečem trgu v Moskvi pa se je zbralo na tisoče žensk, ki so proslavile še en uspeh na področju emancipacije žensk.

Poslušate vesoljski OFF program Radia Študent!


Drama s talci v mednarodni šoli v Kambodži se je končala krvavo, saj je bil ubit en otrok, medtem ko so ostale rešili. Šest moških, ki naj bi bili oboroženi z avtomatsko puško, je vdrlo v mednarodno šolo v mestu Siem Rep in zajelo 29 učencev, starih od dve do šest let, ter njihove učitelje. V zameno za izpustitev so zahtevali šest pušk, šest granat, 1000 dolarjev in kombi, s katerim bi pobegnili na Tajsko.

Pri mejnem prehodu Erez med območjem Gaze in Izraela se je zgodil izraelsko-palestinski varnostni sestanek. Pogovori, ki jih je izraelska stran označila za pozitivne, so bili namenjeni usklajevanju med Izraelom in Palestinci pred načrtovanim izraelskim umikom iz Gaze. Na sestanku je izraelska stran palestinske varnostne sile pozvala, naj naredijo več, da bi preprečile napade z raketami in granatami na izraelske cilje. Izrael bo avgusta iz Gaze začel umikati svoje vojake in 8000 judovskih naseljencev, ki živijo v 21 naselbinah na tem območju in štirih na Zahodnem bregu.

Rusko državno tožilstvo je zaključilo preiskavo umora urednika ruske izdaje revije Forbes Pavla Hlebnikova. Kot za vse težave v Rusiji so tudi za ta uboj krivi čečenski “teroristi”. Po prepričanju tožilstva je atentat naročil eden vodilnih upornikov Hodž-Ahmed Nukajev, saj naj bi mu šlo v nos Hlebnikovo negativno pisanje o njem. Hlebnikov je v reviji objavil številne članke o ruskih poslovnežih in podzemlju, med drugim tudi o čečenskem podzemlju. Zaradi tega je bil tarča groženj, še posebej številne so bile po maju lani, ko je v reviji objavil seznam stotih najbogatejših Rusov.

Iz rodne grude pa tole. Marjan Sedmak je v imenu skupine 1283 volivcev v državni zbor vložil pobudo za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTV Slovenija. V obrazložitvi pobude je zapisano, da je bila leta 1994 sprejeta medijska zakonodaja, ki je izhajala iz predpostavke, da je treba medije v največji meri zavarovati pred "sužnjevanjem centrom" politične in ekonomske moči. Predlog novega zakona pa po mnenju pobudnikov javno radiotelevizijo ponovno potiska v odvisnost od trenutno vladajoče koalicije strank in vlade, ki bodo dejansko odločale o sestavi organov upravljanja in nadzora ter poslovodnih organov RTV-ja. Za sedež v teh organih se bodo kvalificirali tisti, ki bodo zvesto podpirali "vladajoče skupine", menijo pobudniki.

Janševi vladi je uspelo, kar se je še do včeraj zdelo pravzaprav nemogoče: ponovno združiti večino največjih slovenskih sindikatov. Okoli 600 predstavnikov glavnih odborov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Neodvisnih sindikatov, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Sindikata zdravstva in socialnega varstva, Policijskega sindikata, Sindikata 113 in Sindikata delavcev v zdravstveni negi so se izpred kina Vič odpravili do Ministrstva za zdravje in ministru Andreju Bručanu predali skupno deklaracijo proti napovedani radikalni zdravstveni reformi.

Že pred protestom je zbrane predstavnike Zveze svobodnih sindikatov v kinu Vič nagovoril predsednik Dušan Semolič.

/////////////////////////////


Zakaj so se priključili temu prvemu opozorilnemu protestnemu zborovanju, nam je povedal tudi Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata za vzgojo in izobraževanje Slovenije.
/////////////////////////////


Kako pa je predsednike sindikatov, zbranih pred stavbo Ministrstva za zdravje, sprejel sam minister za zdravje, ki je sicer lastnoročno prevzel skupno deklaracijo?

/////////////////////////////


Več o zgolj na prvi pogled presenetljivi enotnosti domačih sindikatov, za katero je z napovedanim zaostrovanjem zdravstvenih pravic za slovenske delavce poskrbela vlada, pa nam je povedal tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj.
/////////////////////////////

Ta prvi pohod enotno nastopajočih sindikatov po ljubljanskih ulicah je zaenkrat le opozorilo vladi. Če ne bo reagirala, so napovedali jesensko okupacijo Ljubljane in, kot ste že slišali, v skrajnem primeru tudi odločanje na referendumu. Kaj se torej obeta vladi, če bo ostala gluha za delavske proteste zoper krčenja že pridobljenih pravic, ki jih prinašajo napovedane dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju? Ponovno govori Dušan Semolič, Zveza svobodnih sindikatov.

/////////////////////////////

Doslej pogosto sprti slovenski sindikati so torej končno našli skupni jezik in očitno je, da se vladi Janeza Janše obeta še kako vroča jesen, saj sindikalisti družno obljubljajo, da tako o zdravstveni reformi kot o krčenju delavskih pravic na sploh še nikakor niso rekli zadnje besede.



Komentarji
komentiraj >>