OFF PROGRAM NAPOVEDNIK ČETRTEK, 12.9.2002
Prva obletnica napada na simbole ameriške svetovne tiranije je na veselje enih in razočaranje drugih minila brez novih rušenj. Ni pa minila brez pretresov. Ponovno so bili pretreseni svojci umrlih enajstoseptembrskih herojev, ko so poslušali ganljive govore na številnih slovesnostih in mašah. Duše širne ameriške populacije je pretresel ponos nad dejstvom, da so Američani. Popolnoma jih je prežel patriotizem in občutek, da so narod, poslan naravnost od Boga.
Od kdo ve koga poslani ameriški predsednik Georgy si je v trenutku sončnega zahoda na včerajšnji memorialni dan vzel čas za televizijski nagovor svojih podanikov. Povedal jim je, da so Američani v zadnjem letu spoznali, da imajo odločne sovražnike, pred katerimi niso popolnoma varni. Takoj zatem pa jih je pomiril z udarno mislijo: “ZDA bodo končale to, kar so njeni sovražniki začeli! Američani nikoli ne bodo živeli v strahu pred tujo zaroto ali tujo silo.”
Bush, ki si je za prizorišče svojega govora izbral otok Ellis blizu Manhattana, prek katerega je nekoč v Ameriko prihajalo na milijone evropskih priseljencev, je poudaril tudi, da je Amerika še vedno luč upanja za milijone, ki v njej iščejo zatočišče, pa tudi upanje za vse človeštvo.
Sovražniki svobode po Bushevih besedah ne cenijo nobenega življenja, niti nedolžnega niti svojega. “In to je tisto, kar Američane loči od njih, barbarov!” si je dal duška Bushman in svoje opičje oči odločno usmeril v množično publiko, ki mu je mahala z zastavicami. Pri tem naj poudarimo, da je vse resnično, saj obstajajo življenja različnih vrednosti. Če umre Američan, je potrebno pobiti vsaj 10 000 Arabcev, da se zadeva uravnovesi. Če se poruši 90-nadstropna stavba v New Yorku, je treba uničiti vsaj eno barbarsko državo.
Vse skupaj zelo nazorno pove šala, ki v dneh pričakovanja Zalivske vojne 2 kroži po internetu. Bush in Blair v bifeju kujeta tretjo svetovno vojno. Natakar ju vpraša, če bo zelo hudo. “Ah, umrlo bo 41.000 Iračanov in ena blondinka,” zamahne z roko Bush. In potem vse skrbi za ubogo nedolžno blondinko.
OFF PROGRAM ČETRTEK, 12.9.2002
Trenutni šef strežbe v Evropski uniji, danski premier Anders Fogh Rasmussen, je izjavil, naj ZDA in Velika Britanija svoje nenehne trditve o iraškem jedrskem in kemičnem izbraževanju čim prej podpreta z dokazi. Kar zadeva napad na Ira pa meni, da ni nujno, da Varnostni svet Združenih narodov sprejme posebno resolucijo, saj jih je objavil že najmanj 20. In Sadam jih je ogromno prekršil, zato mora pričakovato posledice. Kljub temu, da se mu nadaljne resolucije zdijo nepotrebne, pa Danec meni, da se vojna proti Iraku nikakor ne bi smela začeti brez blagoslova Združenih narodov.
Združeni narodi so danes dobili novega visokega komisarja za človekove pravice. Irko Mary Robinson je na stolčku v Ženevi zamenjal Brazilec Sergio Viera de Mello. Ta že 33 let službuje pri Združenih narodih, bil pa je tudi vodja pisarne Visokega komisariata za človekove pravice za Azijo.
Dejstvo, da Iračani zagotovo razvijajo orožje za množično uničevanje je Bush s svojimi kolegi vključil v 20 strani dolg dokument, v katerem podrobno opisuje iraške kršitve 16-ih resolucij Varnostnega sveta od konca Zalivske vojne dalje. V nasprotju z Združeno Evropo so Združene države prepričane, da bi Združeni narodi morali sprejeti še eno resolucijo, s katero bi Iraku dali jasen ultimat, da ga v primeru nespoštovanja resolucij v zelo bližnji prihodnosti čaka neprijetno presenečenje.
S presenečenjem Iraku se bolj ali manj strinja tudi Avstralija. Njen premier John Howard za naslednji teden pripravlja razpravo o vojaški in moralni podpori svojim anglosaksonskim zaveznikom. Parlamentarno razpravo je zadnje tedne goreče zahtevala avstralska opozicija.
Izrael pozorno spremlja priprave na napad na Irak in se v pričakovanju, da bo Sadam v povračilo napadel božjo deželo, že pripravljajo na protinapad. ZDA so izraelsko vlado pozvale, naj se za svoje dobro ne vmešava v morebitno vojaško operacijo proti
Iraku.
V obljubljeno vojaško akcijo proti Gruziji, ki jo je včeraj napovedal ruski predsednik Putin, se skuša vmešati prvi Gruzijec Ševardnandze. Kot nepremišljene in neutemeljene je označil Putinove obljube, da bo Moskva proti Gruziji uporabila vojaško silo, če bo še naprej dovoljevala aktivnosti čečenskih upornikov na obmejnem področju. Putin očitno ne misli tako, saj je danes svojo grožnjo še okrepil z obvestilom mednarodni javnosti o svojih namerah.
Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se v Makedoniji stopnjujejo spopadi. Danes zjutraj je skupina oborožencev vdrla v policijsko postajo v Bogovinjah blizu Tetova na zahodu države in ubila enega policista. Ostali so se uspeli poskriti in jo odnesli brez poškodb. Ubiti mož v modrem je bil albanskega rodu in vnuk člana makedonskega notranjega ministrstva Refeta Elmazija. Makedonska policija je v okviru natančne preiskave v bližini kraja zločina aretirala dva Albanca, ki bi bila lahko odgovorna za dejanje.
Slovenski premier Janez se mudi na dvodnevnem uradnem obisku Rusije. V Moskvi bo danes izmenjal par besed s patriarhom ruske pravoslavne cerkve Aleksijem II., kasneje pa bo kakšno vodko ruknil skupaj z gostiteljem Kasjanovim. Z njim naj bi danes podpisal več sporazumov, med njimi deklaracijo o prijateljskih odnosih in sodelovanju. Glavni namen Janezovega obiska je krepitev gospodarskih odnosov med državama. Rusija je namreč eden pomembnejših slovenskih trgovinskih partnerjev Slovenije. Obseg dvostranske menjave je lani znašal 562,2 milijona dolarjev, državi pa sta si zadali cilj, da bi blagovna menjava dosegla milijardo dolarjev.
Komentarji
komentiraj >>