Prejšnji četrtek smo pokazali na vezanost koruznega hrošča, neupravičeno rabo prepovedanih pesticidov in posledično ogroženost pitne vode na slovenskem. Če zgodbo nadaljujemo, trčimo v tej točki ob vso nesnago, ki se je nakopičila v našem kmetijstvu. Glavni generator konfliktov pa je vsekakor sedanja shema razdeljevanja subvencij.
V letu 2003 je 50-odstotkov posameznih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji prejelo manj kot 200 tisoč SIT neposrednih plačil. Ergo: polovica slovenskih kmetij je prejela manj kot 15-odstotkov vseh sredstev. V istem letu pa sta 2 odstotka velikih kmetov prejela kar 20 odstotkov vseh sredstev, v povprečju več kot milijon in pol tolarjev! Vse kaže, da se bliskovito bližamo evropski sceni, kjer desetina največjih kmetij požre 80 odstotkov sredstev. Tako dizajnirano razdeljevanje subvencij pa že kaže katastrofalne posledice.
Dejanski vzdrževalci tradicionalne krajine v Sloveniji so mali kmetje, ki se jim odteguje večina družbene podpore. Uničevanje tradicionalne krajine lahko opazujemo na vsakem koraku. Izginjajo obmejki, zadnji otoki grmičja in ozare, zaradi pretiranega polivanja gnojnice pa se krni biotska pestrost travnikov.
Subvencije gredo v glavnem velikim pridelovalcem, ki dandanes uporabljajo veliko večje količine kemičnih gnojil in pesticidov. Že leta 1995 je »Evropska Agencija za okolje« v zborniku »Evropsko okolje« objavila, da je Slovenija pri uporabi pesticidov v »kilogramih na hektar letno« na četrtem mestu v Evropi. Takoj za Nizozemsko, Belgijo in Italijo! To je bilo leta '95. Sedanja obilno subvencionirana agrokemizacija pa nas med zastrupljenimi državami katapultira na prvo mesto.
Da bi pridobili še nekaj dodatnih metrov obdelovalnih površin -zaradi večjih subvencij seveda- kmetje odstranjujejo še zadnje ostanke obrežne vegetacije, ki je najboljši in najcenejši branik pred rečno erozijo. Izsekavajo se poplavni gozdovi, loke in rečni logi, ki so naravni reténcijski prostor vode in del rečnega telesa. Nastala erozija brežin seveda prikliče betonêrje rek, ki naravne vodotoke hitro spremenijo v odtočne kanale. Posledice pospešenega odvajanja rečne vode so jasne: v gornjem izrazitejša suša, v spodnjem toku pa poplave. In potem kot po čudežu vzniknejo razni »komiteji« za namakanje in usuševanje in spet pridrve »urejevalci rek«, da do konca ukrote neukročene trmoglavke. Denar seveda priteka vsaj tako hitro kot teče reka, kajti nihče ne mara suše ali poplav.
Jasno je, da načelo »njiva do reke« prinaša tudi direkten vnos gnójevke in pesticidov v vodotok. Vključujoč pomore flore in favne. To pa je v nasprotju vsaj z 8. členom »Zakona o rabi fitofarmacevtskih sredstev« in 65. členom »Zakona o vodah«.
Sramotno dejstvo, da »čiščenje« brežin praviloma poteka v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev prostoživečih živali, le potrjuje barbarstvo tako imenovanih »urejevalcev kulturne krajine«. Ti sedijo v pisarnah v sestavi Ministrstva za okolje in prostor ali pa so njegovi koncesionarji.
Očitno je, da ni nikakršnega nadzora in sankcij nad onesnaževalci. Divja odlagališča, ki so vir trajnega zastrupljanja vodnih virov se tako množijo. Zakonodaja, ki ureja področje nevarnih odpadkov je vsaj tako obširna, kot je obširno njeno neizvajanje. Odpadki in strupene snovi so pomembna ekonomska postavka na stroškovni strani njihovega lastnika. Popolna nezmožnost nadzora in ukrepanja pa ni nič drugega kot tiha legalizacija zastrupljanja. Biznis s strupi postaja vse bolj zanimiv in opravka imamo z organizirano mafijo, ki vključuje cčlo verigo, z avtoprevozniki vred. Ne pozabimo, da je zastrupljanje vodotokov in podtalnice po
333-em členu Kazenskega zakonika te države kaznivo dejanje.
Za konec se povrnimo k agrokemičnim igricam s koruznim hroščem, o katerih smo govorili prejšnji četrtek. Pristojni kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič komentira pritožbo občine Ormož: »Uporaba kemikalij v bližini vodarne Mihovci lahko povzroči onesnaženje podtalnice, v vašem primeru pitne vode.« Direktorica Fitosanitarne uprave Katarina Groznik zavrne ormoško občinsko pritožbo s ciničnimi besedami: »Razumemo vašo skrb za zdravo pitno vodo, vendar -tri pike« in jo preda v reševanje kmetijskemu ministrstvu! Tam že vedo, kako se tem stvarem streže!
Toda občina se ne da in protestira tudi pri ministrstvu. Radovan Tavzes, generalni direktor »Direktorata za okolje«, je odločen, jasen in pravi: »Do sprejetja uredbe vlade veljajo določbe občinskega odloka. To pomeni, da je na vodovarstvenem območju raba fitofarmacevtskih sredstev prepovedana.« Ja, prepovedana je, tam pa še vedno raste s strupi podprta koruza. Kdo bo odgovoren, če pride do zastrupitve podtalnice in pitne vode? Kazenski zakonik je v svojem 333.členu kristalno jasen. Potrebno je takoj uničiti plantaže koruze in vložiti kazenske ovadbe. Tak je pač evropski pravni red. Saj smo vendar v EU, ali ne?
Komentarji
komentiraj >> Re: »SUBVENCIONIRANO ZASTRUPLJANJE«
pes je rekel [23/08/2006]
kmetijstvo je druga oblika rudarjenja - Ian McHarg
odgovori >>
Re: »SUBVENCIONIRANO ZASTRUPLJANJE«
mitja [04/04/2006]
Premalo ljudi je v naši deželi ki si upajo reči bobu bob, ter močan kmetijski lobij
odgovori >>