Več ameriških časopisov je zavrnilo objavo komičnega stripa Doonesbury avtorja Garryja Trudeaua, ker je v njem objavljeno eno od ljubkovalnih imen ameriškega predsednika Georgea Busha za svojega političnega stratega Karla Rovea. Bush si rad izmišlja imena za druge ljudi in Rove je znan kot "Genialni fant", vendar pa tudi kot "Gnojev cvet", po roži iz Teksasa, ki cveti na gnoju.
Doonesbury je prikazal pogovor med Bushem in neznanim pomočnikom, v katerem se predsednik priduša zaradi škandala z izdajo identitete tajne agentke CIA, Valerie Wilson, v kar je vpleten Rove. Bush v stripu pravi, da si je pomočnik tokrat prislužil svoje ljubkovalno ime in omeni gnojev cvet.
To se je nekaterim urednikom časopisov po ZDA zdelo preveč žaljivo. Distributer stripa Universal Press Syndicate iz Kansas Cityja ga pošilja okrog 1400 časopisom po ZDA, objavo pa so nekateri odpovedali. To sicer ni nič novega, saj Doonesbury s svojim pikrim humorjem redno žali politično korektna čustva.
Poslušate politično korektna čustva žaleči OFF program Radia Študent.
»Zveza evropskih novinarjev« in »Združenje tujega tiska v Bruslju« sta zaradi strožjih pravil pri akreditiranju novinarjev protestirala pri britanskem predsedstvu Evropske unije. Novinarji naj bi tako morali pri prošnjah za akreditacijo navajati tudi podatke o svojih starših. Generalni sekretar Zveze evropskih novinarjev, Aidan White, je ob tem dejal, da so bruseljski novinarji že akreditirani na nacionalnem in evropskem nivoju ter da bi morale biti te akreditacije priznane v celotni Evropski uniji. Svoja pravila glede akreditacij sicer postavlja vsako predsedstvo povezave.
V Hirošimi je policija zaradi vandalizma, ki ga je zganjal na spomeniku, posvečenemu 140-tisočim žrtvam atomske bombe, aretirala 27-letnega Takea Shimaza. Shimazo se namreč ne strinja z japonskim opravičilom zaradi militarizma, saj naj bi se po njegovem mnenju morale opravičiti Združene države Amerike. Župan Hirošime, Tadatoši Akiba, je ob incidentu dejal, da gre za zahrbten zločin, ki žali srca in čustva ljudi, ki si želijo mir na svetu. Atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, sta zahtevali več kot 200 tisoč življenj.
Že včeraj smo poročali o famoznem dogovoru, ki so ga podpisale Združene države Amerike, Avstralija, Indija, Japonska, Kitajska in Južna Koreja. Gre za dogovor o ukrepih proti podnebnim spremembam in o energetskem parterstvu. V nasprotju s Kjotskim protokolom iz leta 1997, ki ga ZDA in Avstralija nista ratificirali, novi dogovor poziva k neobvezujoči pogodbi o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje.
Ameriški predsednik Bush mlajši je ob podpisu sporazuma dejal, da je cilj omenjenega energetskega partnerstva iskanje rezultatov. Državam bo omogočilo, da razvijejo in pospešijo uporabo čistih energetskih tehnologij, s čimer bi zmanjšali onesnaženje, zagotovili varnost na področju energetike in odgovorili na bojazni zaradi podnebnih sprememb, je še dodal Bush.
V Ugandi poteka referendum o ponovni vzpostavitvi večstrankarske demokracije, ki jo je pred skoraj 20 leti prepovedal sedanji predsednik Yoweri Museveni. Museveni, ki sedaj volivce poziva, naj na referendumu glasujejo za opustitev enostrankarskega sistema, pravi, da bo pozitiven izid referenduma pokazal politično zrelost Ugande, medtem ko pripadniki opozicije referendum bojkotirajo, saj naj bi po njihovem prepričanju Museveni na ta način le želel prikriti svoje ambicije po dosmrtni oblasti.
Uganda je bila do nedavnega ljubljenka držav darovalk mednarodne pomoči, saj je od Musevenijevega prevzema oblasti leta 1986 potrojila obseg gospodarstva. Vendar pa ima kljub impresivnim razvojnim dosežkom Uganda tudi veliko temnejšo plat. Na severu države namreč med pripadniki Gospodove odporniške vojske in vladnimi silami že 19 let divja državljanska vojna. Uporniki, ki pod vodstvom Josepha Konyja in z mešanico verske blaznosti ter z grozljivo krutostjo poskušajo Musevenijev režim zamenjati z novim, ki bi temeljil na svetopisemskih desetih zapovedih, sicer veljajo za eno najbolj brutalnih uporniških skupin na svetu. Kar 45 odstotkov severnih Ugandčanov je prisostvovalo umoru svojca, 23 odstotkov pa je bilo fizično pohabljenih.
Iz zapora na Severnem Irskem so na podlagi pričakovane napovedi IRE, da bo opustila paravojaške aktivnosti, začasno izpustili enega od najbolj razvpitih bombnih napadalcev, Seana Kellyja. Kelly je bil zaradi napada na ribarnico v Belfastu, v katerem je leta 1993 umrlo devet ljudi, obsojen na dosmrtno ječo. Po sklenitvi mirovnega sporazuma za Severno Irsko so ga oblasti leta 2000 izpustile, pred mesecem dni pa je moral znova v zapor, in sicer zaradi suma terorističnih aktivnosti.
Komentarji
komentiraj >>