Četrtek, 28. 7. 2005
martinad
RADIO ŠTUDENT LJ, 28. 7. 2005
TOLPA BUMOV
MAGIC CARPATHIANS PROJECT: SONIC SUICIDE ETHNOISE (Vivo Records, 2005)
*Jedro poljske zasedbe »Projekt Karpaty Magiczne«, z izvoznim imenom »Magic Carpathians Projekt«, tvorita multi-instrumentalist Marek Styczynski in Anna Nacher. Projekt je nastal leta 1998 in sicer medtem, ko sta omenjena glasbenika z izbranim krogom prijateljev delala na poslednjem albumu njune prve, new-agersko zveneče psihadelične skupine Atman, ki je bila ustanovljena leta 1981. Album, naslovljen Tradition, je izšel leta 1999 pri založbi Drunken Fish, še istega leta pa je izšel tudi prvenec novega projekta, naslovljen z Ethnocore 1, s katerim se je zgodil opazen prehod v bolj eksperimentalne in izzivalne usmeritve na področju eteričnega etno-avant folka.
V obdobju sedmih let sta dodelala prepoznaven zvok, ki ga sama imenujeta ethno-core, kar je tudi, kot že nakazano, nosilen naslov prvih treh albumov projekta. Zadnji, vsega skupaj že enajsti album kreativnega dua – Sonic Suicide eth-noise, ostaja sicer v zveznosti s prejšnjimi izdajami, a si do neke mere le privošči prestopov v še ekstremnejša zvočna pričevanja, kar nakaže že sam naslov nove plošče. S svojevrstno, že pregovorno slovansko melanholijo preskušata in raziskujeta vzdržljivost neke prirojene zatežene rezerviranosti, ki ima več kot preveč razlogov kot tudi priložnosti, da – še posebej v današnjem svetu – postaja legitimna. Dovolj zgovorni so že naslovi kompozicij – prison of your mind, asylum on the moon, 2003, kateri nakazujejo nelagodje in tesnobo izgube, osamljenosti tudi norosti v tem dozdevno vse bolj krutem svetu. Nekako ne moreta mimo te izvorne slovanske uglašenosti, ki kljubuje volji in designu tega sveta, čeprav ga konec koncev le skušata zaobiti oziroma preseči z vztrajnostjo zvoka, ali še bolj s samo ustvarjajočo dejavnostjo.
Uvodno skladbo s plošče Sonic Suicide – The Place I Come – napleta Nacherjeva s tradicionalno obarvanim vokalom ob spremljavi sinkopirane funky kitarske mantre, vse skupaj pa zaokroži niz multi-etničnih, doma izdelanih instrumentov, kot so tampura, sruti-box, didžeridu, piščalke, tolkala, igračke, terenski posnetki, razni najdeni predmeti, ropotulje in še mnogo podobne instrumentalne navlake, ki jo je zaslediti tekom cele plošče. S to skladbo nam Poljsko predstavita na nekako dvoumen način – po eni strani jo je čutiti kot varno zaprto pred svetom, po drugi strani pa lahko slutimo ujetost, vpetost v nek določen prostor.
Hladno in napeto vzdušje uvodne orientacijske skladbe se razpusti v naslednji kompoziciji, naslovljeni The Prison Of Your Mind. To je do roba norosti pripeljana, sedem minut dolga zvočna podoba uma, ki se predstavlja kot svojevrstno kaotičen preplet distorzirane kitare, elektronike in loopov, ki obenem spominjajo na nervozno prometno gnečo, izolirano sobo norišnice in enosmerno ulico, ko nujno rabiš križišče.
Umski zapor je ravno pravšnja predloga naslednjega komada z naslovom Karpathian Herbs, ki po tovrstnem uvodu ne obeta nič sproščujočega, dobrega, blagodejnega ali pomirjujočega. Ravno nasprotno – Styczynski s pomočjo saxofona, oboe, klarineta, raznih flavt, piščalk in z didžeridujem ustvarja zvočne zanke okrog zblojenih manipulacij Anne Nacher z radijskimi valovi in čudnimi vokalnimi dodatki, ki barvajo mejno področje med bolečino in ugodjem res zajebanega bad tripa.
Tej grozljivi fantazmogoriji, ki se ve izroditi iz kakšne magične poganske rastline, kot je datura, sledi naslovni komad Sonic suicide, ki se po taktu basa izvija izpod megle elektronskih prekucevanj doma narejenega analognega zvočnega modulatorja in se na koncu najde v meniških napevih iz bolgarskih samostanov.
Poblaznelo in tesnobno vzdušje čustvenega zlorabljanja poslušalca se nadaljuje v pesmi Asylum On The Moon. Anna Nacher v tej pesmi poje mučno zgodbo o heroini/junakinji, ujeti v kačjo jamo. Še nekaj časa potem, ko je pesmi konec, ti v glavi odzvanja refren – "her brain squeezed like an orange", ki se sliši kot boleča in mučna prošnja za milost.
Z naslednjim komadom – Warshaw Vibes – postanejo KONČNO zvoki le milejši in toplejši, konec koncev gre za pesem o domačem mestu, ki ti mora vlivati moči in dajati domačno zavetje.
Toda iz toplega objema domače Varšave se Anna in Marek podata v svet iz leta 2003. V tej preprosto naslovljeni pesmi 2003 Anna poje o Bushevih vojnih igricah in o težkih časih, ki pač spremljajo vojno: (-it's been a hard time/getting used to life/on the brink of tragedy/2003/watching war games on TV.)
Plošča se po slabi uri zaokroženo zaključi z utrujajočo ambientalno skladbo, podnaslovljeno kozmična verzija. Ta se prosto konča, kot da bi bila predloga za naslednji projekt tega karpatskega projekta, in ob tem se sprašujem, ali kozmično res nujno vključuje toliko psihoz, histerije, strahu in groze.
Skratka, gre za eno res težko prebavljivo, trans-ekstazno grobo zvočno masažo, ki ima po vsej verjetnosti nek ožji ali vsaj ozek krog poslušalcev. Glasba iz razsežnih karpatskih gozdov je vseskozi avant-rockovski noise izpad, ki dela na intenzivnosti vibracij in tresljajev ter na norosti in blaznosti v neskončnost razvlečenih ritmov, rizičnih za duševno zdravje naključnega poslušalca. Intimo plemenskega jam 'SEŠNA' izpod Karpatov lahko vsak, ki mu tovrstne malverzacije ustrezajo, izkusi v živo na festivalu Sajeta, kjer Magic Carpathians nastopijo naslednji teden.
V nadaljevanju sledi poslušanje psiho-psihadeličnega-hippie-etno-folk avant death-core izbora skladb v naslednjem vrstnem redu:
1. The place i come (second take)
2. carpathian herbs
3. sonic suicide
4. asylum on the moon
5. warsaw vibes
6. 2003
7. om ah sarasvati namah (comic version)
PRIPRAVILA MARTINA D.
Komentarji
komentiraj >>