Ste morda pomislili, da prozorne torbice in nahrbtniki niso zgolj zadnji krik mode? Pravzaprav so te nepraktične zadeve zadnji krik protiterorističnega boja. No, vsaj v Veliki Britaniji je tako.
Prozorne torbe so v bistvu način nadzora ljudi. V Veliki Britaniji računajo na to, da bodo ljudje s tem, ko bodo lahko sosedom na vlakih, avtobusih, metrojih in v dolgih vrstah pokukali v vsebino nahrbtnika, ne da bi se ga dotaknili, premagali strah pred samomorilskimi napadalci.
Pobudnica novega britanskega trenda je neprofitna organizacija Assist Safety Project. Izkupiček od prodaje »nahrbtnikov svobode« ali »Freedom Bags« naj bi šel v sklad za žrtve terorističnih napadov. Kljub temu, da ideja ni ravno premišljena, se bo najbrž zelo hitro prijela. »Nahrbtniki svobode« pa bi lahko postali obvezni, kajti kdor ga ne bo imel, bo potencialni terorist. Vendar ni panike, da ne bi nahrbtnikov kdaj uzakonili, ker bi s tem znova kršili demokratična načela, ki zagovarjajo človekove pravice in na katere se Britanci tako zelo radi sklicujejo. Ena teh je tudi pravica do zasebnosti, ki pa je že dolgo le pravica na papirju in privilegij peščice ljudi.
V Nemčiji bo v naslednjih dneh vse prej kot prozorno in transparentno. Potem ko je nemško ustavno sodišče zavrnilo pritožbi dveh poslancev, ki sta si prizadevala, da sedanja Schroederjeva vlada do konca mandata ostane na poziciji, bodo predčasne parlamentarne volitve vendarle potekale predvidoma 18. septembra.
Brez vidnejšega napredka pa se izteka tridnevno podaljšanje roka za sprejem nove ustave v iraškem parlamentu. Odločanje o ustavi so v ponedeljek prestavili za tri dni, v upanju, da bodo šiitska, sunitska in kurdska stran dosegle soglasje glede spornih točk. Vendar je bolj malo upanja, da bodo ustavo sprejeli soglasno. Šiiti in Kurdi so namreč že napovedali, da bodo ustavo sprejeli z ali brez sunitov.
Medtem pa je izbruhnil nov val nasilja. Privrženci skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra so davi v Nasiriji napadli več uradov največje šiitske opozicijske stranke Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku. Pri tem je bila ubita ena oseba, 13 pa je bilo ranjenih. O napadih al Sadrovih privržencev na urade prej omenjene stranke pa poročajo tudi iz ostalih iraških mest, med drugimi iz Kuta, Divanije in Hile. Sam Moktada al Sadr je medtem že pozval k prenehanju spopadov ter, kot se za tako imenovanega skrajneža ne spodobi, dejal, da se muslimani ne bi smeli boriti drug proti drugemu.
Tudi iz Zahodnega brega prihajajo novice o novih pobojih. Izraelska vojska je namreč sejala smrt v palestinskem taborišču Tulkarem na severu Zahodnega brega in ubila pet palestinskih aktivistov. Med njimi naj bi bil tudi visoki predstavnik palestinskega gibanja Islamski džihad ter dva neoborožena najstnika.
Drugod na črnem kontinentu si ljudje s politiko toliko ne belijo glave, saj jih pesti cel kup drugih nadlog. Afriko poleg aidsa, revščine, brezposelnosti, nepismenosti, ignorance preostalega sveta, malarije in še drugih bolezni zdaj ogroža še vse večje število obolelih za tuberkulozo. To je najhujša nalezljiva bolezen pljuč, po domače jetika. Vzrok za njeno širjenje so slabi življenjski pogoji. Epidemija aidsa še razpihuje širjenje tuberkuloze, zato so ministri za zdravje iz cele Afrike pripravili srečanje v Mozambiku, na katerem naj bi opozorili na nujnost, da se v tej smeri nekaj naredi. Bolezen se namreč širi tudi v vzhodni Evropi.
Razširile oziroma povečale pa se bodo tudi vrste ameriških vojakov v Iraku. Ameriško obrambno ministrstvo namerava septembra tja poslati še dva bataljona zračne divizije. Okoli 1500 vojakov naj bi v Iraku ostalo do decembra. Pomagali bodo pri varovanju ob referendumu o iraški ustavi, ki je predviden 15. oktobra, in varovanju splošnih volitev, ki so na sporedu decembra.
Svoje vojake pa namerava že prihodnji mesec iz Iraka v primeru zmage na parlamentarnih volitvah umakniti predsednik glavne japonske opozicijske Demokratske stranke Kacuja Okada. Pripravljen se je srečati tudi z Bushem in se z njim o vsem lepo pogovoriti.
Evropski in kitajski tekstilni rivali so sedli za mizo in začeli pogajanja o izvozu kitajskega tekstila v Evropsko unijo. Kitajska, ki močno ogroža evropsko in svetovno tekstilno industrijo, je namreč že izčrpala celoletne kvote v sedmih od desetih kategorij tekstila. V evropskih carinskih skladiščih pa že čaka na milijone kosov oblačil, zaradi katerih se evropskim proizvajalcem delajo žolčni kamni.
Ravno tako napeto in vznemirljivo bo na slovenski politični sceni, kjer se bo 25. septembra ljudstvo po demokratično spraševalo, kaj si mislijo o predlogu zakona o RTV Slovenija. Predlagateljici referenduma LDS in SD sta začeli referendumsko kampanjo proti novemu zakonu, v kateri bosta predvsem opozarjali, da predlog ni dober.
Komentarji
komentiraj >>