Radio Študent 6. 9. 2005
RŠ Recenzija
Lyon Calling Tour, Križanke, 6. 9. 2005
Če je za invazijo francoskih nahrbtnikarjev na enega od najlepših hrvaških otokov, otok Mljet, poskrbela določena novinarka, ki je biser južnega dela morja adrijanskega spravila v Lonely Planet, je ekipa KUD-a France Prešeren poskrbela za invazijo francoskih zeliščarjev v arhiteturni biser slovenske prestolnice. Plečnikove Križanke so namreč sinoči gostile karavano treh Lyonskih zasedb, ki je prečkala Alpe pred slabim tednom, in se ustavila tudi pri nas, na obsežni turneji, ki zajema več kot dvajset evropskih prestolnic.
Gre za Lyon Calling Tour, ki združuje zasedbe Le Peuple De L’Herbe, High Tone in Mei Tei Sho, katerim je skupni imenovalec prenašati sporočilo ljubezni in bratstva, še kako patetično to zvenelo, ter predstaviti delček urbane kulture, direktno z ulic francoskega Lyona.
Koncert so odprli favoriti večera Le Peuple De L’Herbe, kar je večini obiskovalcev predstavljalo preglavice, saj so jih pričakovali na vrhuncu večera. Tako jih je polovica nastop zamudila oziroma le delno videla, kar pa ni pokvarilo vsesplošnega vtisa. Zasedba je nastopila v popolni zasedbi in sicer z DJ Pee-jem na gramofonih, Stanijem, ki je kontroliral semplerje in različne sintetizatorje zvoka, Psychostickom za bobni in seveda N’Zengom na trobenti in vokalu. V nekoliko skrajšanem nastopu so predstavili prerez materiala z njihovih treh albumov, kateri v svojem glasbenem izrazu združujejo urbane žanre, kot so hip-hop, jungle, d’n’b, dub in še kakšne vzporednice bi lahko našli, jih lepo zapakirali v plesno in “nagruvano” celoto ter poskrbeli za brezhibno izvedbo. Da je bila mera polna, gredo zasluge tudi gostujočemu MC-ju, ki sliši na ime JC 001 in ga najdemo tudi v isti vlogi na njihovem drugem albumu P.H. Test/Two. Gre za izjemnega MC-ja, z izjemnimi vokalnimi zmožnostmi, kakršnih slovenska publika ni vajena videvati pogostokrat, in je svoje navdušenje tudi pristno pokazala z ovacijami med njegovimi solističnimi momenti. Mladenič je svoj beat boxing izpilil do neverjetnih razsežnosti, žongliral z oktavami in mikrofonom, ter s pomočjo DJ Pee-jevih skretchov naredil impresiven uvod v komad Lion Youth, kateri nas je dodobra razgrel. Za konec in vrhunec nastopa so dečki iz tovarne Supadope (gre za njihovo samozaložbo) izvedli hitič No Escape, kar je osemstoglavo množico spravilo v divjo jago po avditoriju Križank in že je prišel čas za počitek in prvo pivo.
Po premoru je na oder stopila zasedba High Tone, katera poleg kopice elektronskih pripomočkov in pripadajočega kablovja premore še kitaro, bas kitaro ter elektronski in doma narejen set bobnov. To naj bi zadoščalo za izjemen dub zvok, kar se je med nastopom tudi pokazalo. Zasedba spretno integrira v klasične dub-ovske prvine elemente elektra, jungle-a in trip-hopa, celo drill’n’bass-a, pušča prostor improvizaciji, vse skupaj pa ima za posledico rahle psihadelične učinke. K temu so pripomogle tudi video projekcije, ki so zajemale mešanico lastnih ter obdelanih arhivskih posnetkov, ki segajo vse tja do abstraktnih animiranih vesoljnih odisejad. Slednje se direktno navezujejo na tematiko komadov, kateri so prežeti s socialnimi temami, so zelo družbenokritični in puščajo prostor razmisleku. Šlo je za zelo zanimiv, korektno odigran in spretno osmišljen nastop, kar so potrdili tudi izvedenci iz tovrstnega žanra. Seveda pa ni umanjkalo niti smotk, ki so se prižigale kot kresničke med celotnim nastopom častilcev svete zeli High Tone.
Sekstet Mei Tei Sho nas je, po vnovičnem premoru, z izjemno pestro in žanrsko raznoliko godbo vpeljal v zaključek ponedeljkovega trisa, ki se mu je reklo Lyon Collin Tour. Za razliko od prej omenjenih zasedb, ki veliko uporabljata sodobno elektronsko tehnologijo za lastno zvočno produkcijo, Mei Tei Shi prisegajo na klasično rockovsko postavo z dodatkom tenor in sopran saksofona. Gre za izjemne glasbenike, ki jih je imela ljubljanska publika priložnost videti lansko poletje na festivalu Druga Godba. V svoj glasbeni kolaž uvrščajo različne godbe od jazza, funka, tradicionalnih godb, dub-a in tako naprej, vseeno pa v ospredju nekako vedno ostaja afrobeat, kar je razumljivo, saj je pevec in frontmen benda afriškega rodu. Besedila so odpeta v angleščini, francoščini in wolofu, tematsko obarvana s podobnimi temami, kot jih obravnavata prej omenjena benda. Sama godba je na momente plesna, na momente arhaična in zatripana. Frontmenu je uspelo navezati pristen stik s publiko, jo zapeljati in uspešno zaključiti ponedeljkov večer, po katerem je občestvo vidno zadovoljno, polno pozitivnih vibracij zapustilo ljubljanske Križanke.
In za konec še to. Mai Tei Sho v japonščini pomeni prebavne motnje, ki povzročijo halucinacije, do tega pa pride ob prekomernem uživanju riža (podobno kot Beri Beri na kitajskem). Nas so seveda doletele le prijetne halucinacije, vzbudili so jih odlični nastopi treh Lyonski bendov, prebavne motnje pa odločno privoščimo vsem tistim, ki so povzročitelji vsega trpljenja, nesreč in vojn, ki pestijo ta naš mali modri planet.
Tekst spisal in na Lyon Colling Tour-u resnično užival Aleks.
Komentarji
komentiraj >>