V kampanjo reševanja ugleda ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega se je vključil tudi iraški predsednik Džalal Talabani. Pomiril naj bi predvsem matere padlih in še živih vojakov, saj je za Washington Post prijavil, da bi jih lahko ZDA do konca leta iz Iraka umaknile kakih 50.000. Mnenja je, da jih lahko nadomesti z lastnimi silami, ki štejejo že 190.000 pripadnikov. Kljub temu, da je vsak dan kak manj, v Iraku zaenkrat ostaja okoli 138 tisoč ameriških vojakov.
Dodatne vojaške sile, ki bi počistile področja talibanov in preprodajalcev mamil, pa bi britanski obrambni minister John Reid napotil v sosednji protektorat – Afganistan. To je bil britanski prispevek k večjemu ugledu Busha mlajšega na neformalnem srečanju obrambnih ministrov Nata v Berlinu. Rumsfeld se je tokrat zavzel zgolj za večjo fleksibilnost tam že delujočih sil.
Manj konstruktiven prispevek je tik pred ponovno obuditvijo šeststranskih pogovorov o svojem jedrskem programu v Pekingu dal vojaški režim iz Severne Koreje. Glavni pogajalec Kim Kye Gwan je tik pred odhodom iz Pjongjanga ostal prepričan o pravici do miroljubne uporabe jedrske energije, se je pa Severna Koreja pripravljena odpovedati jedrski oborožitvi, ki naj bi jo že imela, kar pa uradnega Washingtona ne bo prepričalo.
Preveč prepričljiva ni bila niti tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna Krisztina Nagy. Toda vseeno neugodna za javno podobo in kredibilnost zunanjega ministra Rupla. Evropska komisija ali Evropska unija nista pristojni za reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Vseeno pa Evropska komisija verjame, da bi pravilno delujoč ribiški režim v Piranskem zalivu lahko predstavljal pozitiven prispevek v smeri izogibanja incidentom glede morske meje.
Na kritiko iz glavnega štaba domače izpostave rimskokatoliškega občestva – Komisije za pravičnost in mir ter za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci -, ki sta prepričani, da je potrebno na referendumu Zakon o RTV podpreti, ker o Cerkvi dostikrat ne poroča dovolj profesionalno ali celo izrazito pristransko, sta se že odzvala informativna programa nacionalnega radia in televizije. Očitano seveda zanikata.
V isti maniri se je odzvala še Pobuda za javno Radiotelevizijo, ki zavrača očitke kulturministra Simonitija ter poslanske trojice Slovenskih demokratov Eve Irgl, Mira Petka in Branka Grimsa, po katerih naj bi profesor Slavko Splichal zavajal javnost z besedami, da v novem zakonu ni nič rečeno o novinarski neodvisnosti. Res je, da razen puhlic prav nič konkretnega.
Odpoved: Za Kroff je poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>