Guinnessova knjiga rekordov sveta je bogatejša za nov neumen dosežek, za katerega je poskrbel ameriški državljan šrilanškega porekla po imenu Suresh Joachim. In s čim se je vpisal v to zajetno knjigo? Človek je 69 ur in 48 minut gledal televizijo. Svojo nalogo je opravil kar v predverju ameriške medijske korporacije ABC in pri tem, da ne bi razburil koga od vodilnih, gledal le njihov TV program. Ta vrhunski dosežek vsekakor priča o tem, kako v Ameriki asimilirajo tujce – navlečejo jih na TV.
Gledanje televizije in brezplodno čepenje doma pa ne zanima Japoncev. Iz dežele vzhajajočega sonca prihaja hudomušna novica, da vse več odraslih beži od doma. Lani jih je neznano kam odtavalo preko 70.000. Svoje ognjišče tako zapusti več odraslih kot pa najstnikov. Najpogostejša vzroka, ki botrujeta tej moderni vrsti japonske migracije, naj bi bile slabe razmere v družinskem življenju in pritiski v službi.
Porazni podatki prihajajo tudi iz nam bližje Francije, kjer raziskovalci z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da vse manj Francozov pije alkohol. V tej znani deželi dobrih vin le še okoli 32 milijonov ljudi redno uživa v opojnosti žlahtnih kapljic, kar je milijon manj kot pet let nazaj. Francosko industrijo vin skrbi tudi dejstvo, da se je v državi poraba alkohola na prebivalca skoraj prepolovila in sicer s 160 litrov na nekrščanskih 70.
Preletimo najprej volitve. V Afganistanu so se jih očitno že naveličali kljub temu, da so ljudje volili svoje predstavnike v parlament po tridesetih letih. Volilne lističe je namreč oddalo dvajset odstotkov manj prebivalcev kot na lanskoletnih predsedniških volitvah, oziroma le 55 odstotkov upravičencev. Glavna razloga za abstinenco naj bi bila poziv Talibanov k bojkotu, ki so ga spremljale standardne grožnje, in pa dejstvo, da je bilo med kandidati veliko število vojnih zločincev. Volitve je zaznamovala tudi zmeda na samih voliščih, ko so na primer številnim nepismenim ženskam ter moškim kar volilni uslužbenci pokazali, koga naj odkljukajo. Zahodni zavezniki, z Bushem in Blairom na čelu, so v skladu s svojimi demokratičnimi principi volitve že pohvalili.
Na nemških volitvah pa, kot je že znano, de facto ni zmagal nihče. Konzervativna koalicija pod vodstvom Angele Merkel si je v parlamentu predvidoma zagotovila 225 sedežev, kar je le tri več od Schroederjevih kvazi socialdemokratov. Liberalci so medtem zasedli 61 stolic, Leva stranka 54, Zeleni pa 51. Merklova in Schroeder sta volilno komedijo včeraj pripeljala do vrhunca, ko sta vsak v svojem taboru razglašala zmago in naskok na kanclerski položaj. Sodelovanje v novi vladi zaenkrat oba izključujeta.
Politična pat pozicija je že pripelja do strmega padca nemških korporativnih delnic in do znižanja vrednosti evra. Predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, je zato strankarske voditelje že pozval, naj čimprej presekajo nastali gordijski vozel in oblikujejo vlado, saj nestabilni položaj na političnem prizorišču škoduje celotni Uniji.
Inštitut za javnomnenjske raziskave 'The Gallup International Voice of People' je objavil rezultate mednarodne ankete, ki pričajo o zelo slabem ugledu demokracije. Kar 65 odstotkov prebivalcev sveta je prepričanih, da njihove vlade ne sledijo volji ljudstva. Raziskava je potekala na vzorcu več kot petdeset tisoč ljudi iz oseminšestdesetih držav. Manj kot polovica anketiranih tudi meni, da so bile volitve v njihovih državah svobodne ter pravične. Najmanj zaupanja v volilne procese pričakovano kažejo v tako imenovanem tretjem svetu. Sicer pa je na globalni ravni kar petina prebivalstva prepričanih, da bi moralo več politične moči pripadati vojski, poslovnežem in novinarjem. Novinarske sodelavke in sodelavci Radia Študent se čudimo, kako za vraga smo pristali v istem košu s temi 'sakrji'.
Terorizem. Navsezgodaj zjutraj je počilo na britanskem veleposlaništvu v Zagrebu. Več o neljubem dogodku, o katerem pravzaprav niti ni veliko znanega, je poročal naš zagrebški dopisnik Milan Peh:
//////////////////////////////////
Bombne napade beležijo tudi v Libanonu in Turčiji. V Bejrutu je eksplodirala poštna pošiljka v informacijskem uradu Kuvajta, pri čemer je umrla ena oseba, medtem ko sta bili dve ranjeni. Zaenkrat še ni znano, kdo stoji v ozadju napada. V turškem letovišču Manavgat pa je eksplozija na nekem lokalnem avtobusu zahtevala vsaj dve življenji, deset ljudi pa je končalo v bolnišnici.
Sodišče v nemirni dagestanski prestolnici Mahačkala je čečenskemu uporniku Islanu Mukajevu prisodilo 25 let zapora zaradi domnevne vpletenosti v usmrtitev šestih pripadnikov ruskih varnostnih sil leta 1999. Spomnimo se, nesrečne Ruse so čečenski gverilci obglavili in za spomin vse skupaj posneli s kamero.
Število ubitih ameriških vojakov v Iraku je doseglo 1900 in vse več Američanov se živčno sprašuje, kdo za vraga sploh zmaguje v tej vojni. Britanski časopis Independent medtem poroča, da je iz iraškega ministrstva za obrambo neznano kam izginila milijarda dolarjev, namenjenih modernizaciji vojske. Namesto sodobnega orožja so iraški vojaki dobili muzejske primerke, denar pa naj bi bil prenesen nekam v tujino. Da ne gre zgolj za zla namigovanja, je potrdil tudi finančni minister Alavi, ki strašno ter javno negoduje nad izginotjem ogromnih količin denarja.
Vrhunsko srečanje Združenih narodov še naprej pogreva svetovno politično prizorišče, na katerem še vedno odmeva včerajšnji nastop zimbabvejskega diktatorja Mugabeja, ki je na govornem odru uprizoril vihro proti Združenim državam ter Veliki Britaniji. Vrnil jima je očitke na račun kršitev človekovih pravic z nasvetom, naj raje pogledata, kaj njuni vojaki počno v Iraku. Replika je bržkone na mestu.
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Mohamed El Baradej, se je odzval na nastop iranskega predsednika Ahmadinedžada pred skupščino svetovne organizacije, v katerem je slednji zagovarjal pravico svoje države do razvoja nuklearne energije, in Iran pozval k večji transparentnosti. Ob tem je imel v mislih predvsem dostop mednarodnih inšpektorjev do jedrskih reaktorjev. Po Baradejevem mnenju iranska stališča trenutno predstavljajo obdobje resne konfrontacije in politike, ki je na robu vojne.
Za nekoliko več optimizma na področju neširjenja jedrskega orožja v svetu je poskrbela Severna Koreja, ki si je ob koncu šeststranskih pogovorov, v zameno za nafto in hrano, očitno ponovno premislila in sedaj zatrjuje, da se je načeloma pripravljena odpovedati svojemu nuklearnemu programu. Pjongjang ne izključuje niti možnosti, da bi pristopil nazaj k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja.
V New Orleans, ki ga je pred tremi tedni razdejala Katrina, se počasi vrača življenje. Nekateri predeli mesta so že očiščeni in tam zdaj že veselo obratujejo bari. Medtem pa, par kilometrov stran vojaki še vedno odkrivajo razpadajoča trupla. Na to resnično nimamo komentarja. Sicer pa zvezno državo Florido ogroža nova orkanska nevihta z imenom Rita in guverner Jeb Bush je, da ne bi ponovil napake svojega starejšega brata, nemudoma pozval turiste, ki letujejo na floridskih otokih, naj se čim prej umaknejo na varno.
Končujemo z novico o izbruhu epidemije izjemno nevarnega virusa, tako imenovanega japonskega encefalitisa, ki je v Indiji in Nepalu odnesel že skoraj tisoč življenj. Virus povzroča visoko vročino, bruhanje, padec v komo in smrt, prenašajo pa ga komarji. Japonski encefalitis je značilen predvsem za območje Azije, in sicer nastopi v obdobju po monsunskem deževju. Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije smrtonosni virus vsako leto ubije najmanj 15 tisoč ljudi, večinoma otrok. Indijske oblasti so se zato že zavzele za čimprejšnjo dobavo cepiv, za kar bo že samo v najbolj ogroženi indijski zvezni državi, Uttar Pradesh, potrebnih 58 milijonov dolarjev.
Komentarji
komentiraj >>