Četrtek, 22. 9. 2005
Anton Komat
Skušajmo odgovoriti na vprašanje: »Ali morilec, katerega žrtev je anonimna, ni morilec?« V klasični kriminalni zgodbi se policija poda v iskanje anonimnega morilca, ki je ubil ponavadi že prepoznano žrtev. Če je policija uspešna, prijeti morilec konča za zapahi, žrtev pa na pokopališču. Toda v primeru zastrupljanja okolja z zdravju nevarnimi snovmi je zadeva obrnjena na glavo. Tisoči nedolžnih nevednih žrtev postanejo le številke v letnih poročilih zdravstvene statistike, o zastrupljevalcih pa si nihče ne beli glave. Zakaj neki, ko pa so dokončni in trdni »strokovni« dokazi o posledicah njihovega početja neobstoječi! Množična zastrupitev anonimnih torej ni umor!
Najnovejše raziskave razkrivajo presenetljivo resnico o sinergiji toksičnih učinkov nitratov s pesticidi na nevroendokrini sistem, vitalnost imunskega sistema in človekovo vedenje. Rezultati petletnih raziskav, ki jih je opravila skupina raziskovalcev univerze Wisconsin v ZDA, so skrb vzbujajoči.
Poskusne miši so »zastrupljali« z vodo, v kateri mešanica insekticida »aldikarb«, herbicida atrazin in kemičnih gnojil oziroma nitratov nikoli ni presegala dovoljenih mejnih vrednosti za vodo, ki dnevno teče iz naših domačih pip. Poskusne živali so torej pile »neoporečno« vodo iz pip. Opazovali so učinek različnih mešanic kemikalij in njihovo sinergično delovanje v prostoru in času. Ob tem so ugotovili, da imajo mešanice nitratov in pesticidov popolnoma nepredvidljive toksične lastnosti, ki jih sicer nima nobena izmed posameznih komponent te mešanice. Slednja ugotovitev je izjemno pomembna, ker najrazličnejše mešanice nenehno nastajajo zaradi menjave kultur in pesticidov ali pa se enostavno premešajo v podtalnici, ki jo polni voda iz več virov.
Raziskovalci so eksperiment oblikovali na način, da so presegli običajni zavajajoči protokol, ki predpisuje vnos izbranih koncentracij le enega toksina, po le eni izbrani poti (npr. preko dihal) na izbrane poskusne živali v nestresnem umetnem laboratorijskem okolju. S tem pa so se vsaj malo približali razmeram, oziroma okolju, v katerem je številnim toksinom izpostavljen tudi človek. Tak pristop pa je prinesel rezultate, ki so presenetili tudi raziskovalce same. Ugotovili so namreč, da mešanica pesticidov in nitratov povzroča kemični udar na vse najvitalnejše funkcije opazovanih živali.
Učinki na reprodukcijo živali in človeka: poti sta dve: indirektna preko kontaminirane matere na njen plod oz. novorojenčka do konca dojenja in direktna na otroka do predpubertetnega obdobja. Osnovno vlogo imajo t.i. Sertolijeve celice v testisih, ki preko vpliva na genezo t.i. Leydigovih celic (izločajo moški spolni hormon testosteron) definirajo bodoči make-up moškega in njegov bodoči razvoj sekundarnih spolnih znakov. Najbolj opazen je bil učinek na manjšo produkcijo spermijev in na njihovo oplodilno sposobnost, torej na njihovo kvantiteto in kvaliteto. V ZDA je v obdobju 1938/1988 vitalnost spermijev upadala z letnim trendom 1,5 %, še huje pa je bilo v Evropi, kjer so v obdobju 1971/1990 namerili letni upad s stopnjo kar 3,0 %. Pravi knock-out reproduktivne funkcije moških torej!
Razvojne anomalije
Mešanica pesticidov in nitratov učinkuje na zarodek predvsem v času največje občutljivosti skozi t.i. “razvojna okna”. Prizadeto je predvsem delovanje hormonov ščitnice, ki so najfinejši regulator pravilnega razvoja in rasti zarodka.
Pri človeku so študije pokazale zmanjšano telesno rast, manjše testise, zožene semenovode, manjše penise pri fantkih in razvojne anomalije, kot so cryptorchismus (položajna nepravilnost testisov) in hypospadia (izvod sečevoda moškega je odprt nekje v predelu od glavice do korena spolnega uda)).
Motnje v delovanju živčnega sistema
Poskusne živali so kazale hude živčne motnje in izjemno povečano agresivnost. Na agrarnih območjih so študije pokazale visoko prizadetost otrok, ki se je kazala predvsem kot težave pri razvoju živčnega sistema (učinek na hormone ščitnice, povečana senzibilnost na okoljski stres), z motnjami spomina (kratkotrajni spomin, težave s koncentracijo pri učenju) in motorični motnjami (nekoordinirana fina motorika oči in rok, hiperaktivnost otrok). Pri najbolj prizadetih otrcih so opazili nesposobnost risanja fizičnih predmetov in oseb.
Poškodbe imunskega sistema
Najbolj vidna posledica je vsesplošen upad odpornosti na vse infekcije in okoljski stres. Prav tako je prizadet t.i. defenzivni encimski sistem, ki deluje pri razstrupljanju organizma in ima torej bistveno vlogo pri obrambi proti kemičnemu stresu.
Porušenje neuroendokrinega sistema
Glavna os kemičnega udara mešanice pesticidov in nitratov pa je usmerjena na nevroendokrini sistem, ki ga predstavlja povezava hipotalamus-hipofiza z razvejitvijo na ščitnico in spolne žleze. Pri moškem spolu so v testisih prizadete t.i. Sertolijeve celice, ki določajo količino sperme, in t.i. Leydigove celice, ki izločajo moški spolni hormon testosteron. Dečki so posebej občutljivi v prenatalnem obdobju in v prvih mesecih po rojstvu. Takrat nastale razvojne poškodbe pa jih kot moške spremljajo vse življenje. Tudi ženski spol pestijo hude zdravstvene težave, in to predvsem pri menstrualnem ciklusu. V hudih hormonskih motnjah je iskati tudi vzroke za silovit porast raka na dojkah, modih in maternici. Izjemno natančno kalibriran hormonski sistem je vržen iz ravnovesja in namesto uglašenega orkestra preide v stanje kakofoničnega kaosa - in rak je tu. Ob tem je treba poudariti, da so bistveni sprožilci rakavih obolenj pri človeku genotoksične snovi in hormonski disruptorji, ki vsi izvirajo iz okolja. Genetsko pogojenega raka je manj kot 10 %. Seveda sodobno botehnologijo in tudi farmacijo iz profitnih interesov “zanima” le genetsko pogojena oblika raka.
Vplivi kroničnega zastrupljanja populacije s svojimi posledicami segajo tudi v samo družbeno strukturo. Motnje v razvoju sekundarnih spolnih znakov, razvojni problemi, motnje oplodilne sposobnosti in nosečnosti, padec rodnosti, povečane obolevnosti in smrtnosti povzročajo pritisk na stabilnost družinskih skupnosti, povečane migracije in ogrožajo stabilnost in preživetveno sposobnost same populacije. Dovolj razlogov za zaskrbljenost in takojšnje ukrepanje odgovornih torej. Ampak ukrepov ni od nikoder. Ali je postal molk način komunikacije? Zakaj in kaj torej čakajo odgovorni?
Komentarji
komentiraj >>