OFF NAPOVEDNIK
Indijska vlada je predstavila nov ukrep za izboljšanje izobrazbene strukturo prebivalstva: končno je uvedla brezplačno šolanje za deklice.
Vse pa vendarle ni tako lepo, kot se sliši. Brezplačno se bodo tako lahko šolale le deklice iz družin, ki imajo le enega otroka. V srednjih šolah in kasneje na fakultetah bodo prejemale tudi štipendije. Družine z dvema otrokoma pa bodo lahko pri stroških šolanja uveljavljale pravico do 50 odstotnega popusta.
Indijska vlada je svojo odločitev utemeljila z dejstvom, da je njihov cilj ozavestiti starše, da morajo svoje hčerke ceniti in spremeniti globoko ukoreninjeno mnenje o manjvrednosti deklet. Odločitev velja za vse družine, ne glede na višino dohodkov staršev, prav tako pa ukrep velja za javne in zasebne šole.
V spomin na današnji dan pred 45-imi leti preminulo Silvijo Pankhurst, protagonistko sufražetskega gibanja, poslušate nad sistemom indijskih šolskih subvencij začudeni OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V Varšavi se bo začelo sojenje Andreju Smosarskemu, neodvisnemu novinarju, aktivistu in članu poljske anarhistične skupine “Rdeči Kolektiv - Leva Alternativa”. Smosarski je obtožen, da je med protesti medicinskih sester decembra 2000 pretepel policista. Smosarski je bil za isto dejanje že enkrat obsojen na 100 dni zapora in 3700 zlotov globe, ker pa se njegova zgodba popolnoma razlikuje od policijske, se je sodišče odločilo za ponovno obravnavo. Smosarski trdi, da ga država le kaznuje, ker ji gre v nos njegovo socialno in politično udejstvovanje, ter da je omenjeni protest le fikcija poljskih varuhov reda in miru.
Precej bolj resnična je bila aretacija Cindy Sheehan, matere v Iraku ubitega vojaka, ki je zaslovela s protestnim kampiranjem pred vhodom na zasebni ranč Georgea Busha mlajšega v teksaškem Crawfordu. Lisice so ji bile nadete med protestom pred Belo hišo. Razlog za akcijo washingtonskih varuhov reda in miru naj bi bilo neupoštevanje njihovih ukazov z strani Sheehanove in protestnikov, saj naj skupina ne bi imela dovoljenja za posedanje na pločniku. Aretacije pa se niso dogajale le v ameriški prestolnici. Pred vojaškim oporiščem Arlington v Virginiji je bilo aretiranih 41 protestnikov proti ameriški okupaciji Iraka.
Z današnjim dnem je tudi mala državica na sončni strani Alp postala uradni okupator Iraka. Zveza Nato je namreč v Bagdadu odprla sedež misije, ki naj bi skrbela za urjenje iraške vojske. Misija naj bi vsako leto izšolala 900 iraških častnikov, načrtujejo pa se tudi odprtje štabne akademije, na kateri bi se šolali bodoči visoki častniki post-sadamove vojske. Slovenski oblastniki bodo formulacijo o slovenski okupaciji Iraka seveda ostro zanikali, ostaja pa dejstvo, da je Slovenija v NATU, dokler pa je NATO v Iraku, je tam deklarativno tudi Slovenija.
Medtem ko NATO vadbene centre odpira, pa jih uporniki rušijo. Tako je samomorilski napadalec v zrak vrgel policijski center v Bakubi, ter k Alahu poslal devet ljudi, 21 pa jih je ranil. Smrtnim žrtvam procesa iraške osvoboditve se je pridružil tudi Abu Azami, drugi človek Al Kaide v Iraku, ki so ga iraško-ameriške enote ubile v Bagdadu. Azami je v Irak prišel aprila, v petih mesecih svojega delovanja pa naj bi bil odgovoren za smrt 1200 ljudi, večinoma v eksplozijah bomb v Bagdadu.
Ljudska republika Kitajska je še bolj zaostrila nadzor nad uporabo svetovnega spleta. Do sedaj je ljudska oblast cenzurirala le pereče teme Tajvana in demokracije, odslej pa je prepovedana tudi objava kakršnih koli vsebin, ki bi lahko ogrožale socialni mir. Nicolas Becquelin, direktor v Hong Kongu nastanjene organizacije “Human Rihgts in China” je dejal, da gre za ukrep v napačno smer, ki pa vendarle ni presenetljiv. Oblasti naj bi s tovrstnimi posegi želele doseči družbeno samocenzuro, hkrati pa bi celotna civilna družba postala tarča za represijo.
Represijo pa v Gazi še vedno zganja Izrael. Kljub dogovoru palestinskih oboroženih gibanj o nenapadanju Izraela z ozemlja Gaze, je izraelski obrambni minister Šaul Mofaz napovedal, da se bodo operacije proti Hamasu in Islamskemu džihadu nadaljevale.
Še novički iz domačih logov. Gospodje in gospe poslanci razpravljajo o predlogu zakona o poslancih. Milostno so dovolili, da se zakon v 25. členu spremeni. In kaj sprememba prinaša? Namesto 100 odstotnega nadomestila za bolniško odsotnost, bodo odslej prejemali 20 odstotkov manj, bolni pa bodo lahko le 120 dni v letu. Če to prevedemo v denarce, bodo tako namesto povprečno 970 tisoč tolarjev bruto, prejemali le še 776 jurjev.
V kratkem pa bodo poslanci dobili v obravnavo tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu, ki ga je predlagalo Mátejevo notranje ministrstvo. Svoje pomisleke o zakonskem predlogu nam je zaupala doktorica Jelka Zorn s Fakultete za socialno delo:
/////////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>