Dejstvo je, da je težnja po korektni, odgovorni in kvalitetni izmenjavi idej, mnenj in vedenja v času medijske disorientiacije informacij vse večja, kajti festival je v treh letih vzpostavil komunikacijo na praktično vseh kontinenti h sveta ter spada med pionirje festivalov komuniciranja. Proces širjenja ideje je vplival na mnoge, tudi na tiste, ki smo že skoraj obupali nad smislom vztrajne samoobrambe pred vrtoglavim, rušilnim kolesom korporativnega znamčenja. Memefest preučuje fenomen širjenja idej, ki v okolje v katerem se je naselil prinesel tudi spremembe. Zato je svetovno znana kanadska revija za čisto mentalno okolje Adbusters, razglasila Memefest ob bok z filmom Farenheit 9/11 in organizacijo Move on, za največje netilce sprememb lanskega leta.

Fenomen spreminjanja kulturnih vzorcev je po teoriji memetike «ideja, ki je »nalezljiva«- se prenaša, se replicira, razmnožuje kot virus, gen.« Memi so informacijski vzorci, ki so sestavni del kulture. Memi so navodila za vedenje in se prenašajo z množenjem, s posnemanjem, kopiranjem, repliciranjem iz posameznika na posameznika. Zato memi - informacijskih vzorci delujejo enako kot geni in »se širijo po komunikacijskih mrežah z osebnimi stiki med ljudmi«. Danes mediji posredujejo v naše možgane veliko število različnih memov, ki pa predvsem zastrupljajo naše mentalno in posledično naše kulturno okolje. Avtorji Memefesta menijo, da sta »izvor in širjenje mema lahko načrtna in da so v informacijski dobi ravno memi pravo orožje s katerimi se bijejo bitke za naklonjenost množic.«

Memefestovci v kombinaciji teorije in prakse zastopajo alternativni komunikacijski koncept in družbeno odgovorni komunikacijski pristop. Vsako leto ponudi festival priložnost aktivnega vključevanja v različna tekmovalna izhodišča študentom, neštudentom, strokovnjakom, oglaševalskim agencijam, in agencijam z odnosi z javnostmi.

Tekmovalni izhodišči namenjeni do in podiplomskim študentom sta ločeni na področje sociologije, komunikologije in vizualnih komunikacij. Slednji so letos analizirali demokratični manifest medijev in komuniciranja »Peoples Communication Charter.« Dani tekst je neke vrste nadaljevanje Deklaracije človekovih pravic na področju komuniciranja. Čarter sestavljen iz 18. členov določi komunikacijske pravice in odgovornost, kot nujen del vsake družbe in del mednarodnega prava. Študentje vizualnih komunikacij so dano nalogo vizualno komentirali v obliki statične, interaktivne ali gibajoče vizualizacije.

Študenti komunikologije in sociologije pa so svojo tekmovalno nalogo komentirali pisno, in sicer v obliki eseja ali kot strokovni znanstveni članek. Za izhodišče so imeli besedilo »Nowhere to hide«, ki je izsek poglavja iz knjige Coercion Douglasa Rushkoffa. Avtor analizira trenutno stanje oglaševanja. In oglaševanje je propagandni aparat znamčenja, ki s tržnim komunikacijskim pristopom obvladuje medijski prostor. Pomembno je kot pravi avtor, da so se vnovčljivi pristopi oglaševalcev do potrošnika in njegove denarnice skozi zgodovino oglaševanja močno spremenili. Od urejenosti modela v flanelasti obleki v 50.-ih do revolucije v oglaševanju v 60.ih, ki je v maniri hipurske free love podobe propagirala samostojnost in svobodo. Posledično pa obdobju dekadence sledi obdobje nihilizma, uporništva in apatije v 90.ih, z poplavo grunge looka in komercializacija tovrstne »undrground«, stripovske, »ko vas jebe« estetike. Skozi svojo burno zgodovino je oglaševanje dognalo, da so prav najstniki ciljni trg. Ti pa se vztrajno upirajo in v družbi se je vzpostavila takoimenovana Generacija X, potrošniki, najstniki, ločene skupine ljudi, ki se distancirajo od medijev in znamčenja.

Ja iskalci novega kul imidža imajo vse težjo nalogo, kako prepričati potrošnika, da jim ne prodajajo, ampak ponujajo nekaj več. Nekaj kar naj bi bilo avtentično, osebno, individualno ter za vsako ceno drugačno od konkurence. Teh načinov je mnogo, od samoironije in cinizma, osebnega pristopa, do sofisticranih oblik oglaševana, ki vizualno mejijo na umetniško intrpretacijo, vsebinsko, kvalitetno in koristno pa tako oglaševane in skomunicirane blagovne znamke ne doprinesejo sprememb v potrošnikovo življenje. Z manipulacijo vizualnega sporočila potegnejo še tako prizemljenega potrošnika v hipnotično, začarano spiralo hladnega pankapitalizma.

Stopnjo kvalitetnega diskurza pa Memefest ponuja že drugo leto tudi profesionalcem, se pravi lovcem na trende, ki skušajo biti vedno korak spredaj. Letos so v kategoriji “Scream” ponudili priložnost oglaševalskim agencijam, da oblikujejo in skomunicirajo družbeno odgovorni oglas. Verjetno pravi izziv za komercialne in kar se le da profitne agencije.

Vzporedno z tekmovalnim programom, katerega koncept poznamo že od začetka festivala, je letos debitiral tekmovalni program za najboljši radijski jingl. Memefest je program realiziral skupaj v sodelovanju z radiom Študent, ki nedvomno spada med veterane družbeno-angažiranega in malo manj odgovornega komuniciranja. Tekmovlci so na temo manifesta People’s Communication Charter izdelali 15 do 60 sekund dolg avdio izdelek, zmagovalnega pa bodo posneli in predvajali na našem najljubšem radiu Študent.

Vsa dela vsako leto pregleda in nagradi skrbno izbrana mednarodna žirija strokovnjakov, aktivistov, umetnikov, teoretikov, urednikov, univerzitetnih profesorjev in profesionalcev. Žirija je izbrana glede na izhodiščno tematiko, za vsako tekmovalno kategorijo posebej. Ocenjevalci prijavljenih del so strokovnjaki na svojem področju delovanja, ki je močno povezana z problematiko , ki jo je letos Memefest ponudil v obravnavo in diskurz.

Javna razglasitev del je bila v četrtek v Menz pri koritu na Metelkovi, večer pa je zaključila rock&roll skupina Elektrikbuda. Memefest pa se širi dalje preko mej konvencionalnega mišljenja zadrgnjenih, pretencioznih dvomljivcev. Čez lužo, v Južno Ameriko, natančneja v Kolumbijo in Brazilijo, kjer se je lani naselila Memefestova hčerinska baza, Memefest Latin America.
Do naslednjega poročanja o novih podvigih pa lahko izveste vse in še več na njihovi spletni strani : www.memefest.org.

Z Memefestom vas je nalezla prijetno okužena Sara Jassim.