Ponedeljek, 3. 10. 2005
MaO
Najstniška literatura se je pravzaprav razvila iz doživljanja in zavesti o odraščanju in prerasla okvire lastne definicije, dandanes pa se tovrstna tematika širi tudi na področja drugih oblike ustvarjalnega izražanja in tako ne ostaja ujeta samo v literaturo. Za Slovenijo je pomembno, da imamo literaturo za najstnike in o njih. V njej lahko uvajamo nove avtorje in navajamo občinstvo na novo literarno blagovno znamko, zato včasih pridejo v to zbirko tudi knjige, ki niso strogo tovrstna literatura. Zdaj imajo spremenjen format in so žepne knjige, tako da bodo morda lahko prišle na več prodajnih mest.
Od štirih knjig je največ pozornosti dobila Distorzija, prvenec domačega avtorja Dušana Dima, ki na ljubljanske ulice postavi glavnega junaka Piksija. Piksi je petnajstletnik, ki se uči igrati kitaro in hoče imeti - kot je sam povedal: “divji, učinkovit, glasen punk rock bend. To je vpogled v najstniški svet z glasbo v ozadju. Najstniki si želijo najti svoj izraz in najdejo punk rock kot nekaj brezkompromisnega. S tem je vprašanje identitete še bolj zaostreno, punk pa sredstvo izzživljanja uporništva.
V osnovi knjiga odpira problem, kako priti do bistva v današnjem svetu, ki je svet reklam in medijskih podob, in kako se od teh podob odlepiti. V njej so vse značilnosti najstniškega humorja, brezkompromisnega prijateljstva in ljubezni, bistvo pa je, da morajo akterji najti svojo identiteto. Tema je torej pogled na svet skozi najstništvo, ki ima posebno senzibilnost, in iskanje lastne identitete.”
Knjigi se bomo na tem radiu posebej posvetili v soboto, 22. oktobra ob petih popoldne, ko bomo v studiu gostili tudi avtorja, ki že piše drugo knjigo, v kateri se malce zgleduje po filmih noire in hardboiled detektivih.
Ostale tri knjige so prevodi. Povej, kaj vidiš Zorana Drvenkarja, po rodu hrvata iz Križevcev, ki že od zibelke živi v Nemčiji. Za njo je predlani dobil nagrado za najboljši nemški mladinski roman na Frankfurtskem kjižnem sejmu. V njem dobro krmari med fantastiko, suspenzom in trilerjem. Njegovi romani so uspešnice in v njih artikulira problem identitete v svetu, ki je bombardiran s podobami, tako da ti svet vedno postavlja normo podobe. Z isto tematiko se še bolj zaostreno ukvarja avtor knjige Crejzi Benjamin Lebert v romanu Ptič je krokar, kjer se izkaže, da je telesna zaznamovanost za najstnika v današnji družbi fatalna. Svet podob, ki ti diktira, da moraš biti lep in uspešen, je za grde in/ali hendikepirane najstnike fatalna frustracija, kar dobro ponazarja izjava iz knjige: “Preveč sem grd, da bi pil Coca Colo.”
Avtor Džanka Melvin Burgess se pojavlja v prevodu Jureta Potokarja s knjigo Tista reč, ki opisuje iskanje prvih spolnih izkušenj v svetu, vendar vsebuje tudi osnove stvari, ki najstnike lahko čakajo v življenju - od razbitih družin in zametkov prevar do razočaranj. Knjiga je bolj naturalistična kakor ostale, se pa z željo po prvem spolnem odnosu srečuje vsak najstnik na tem svetu, zato lahko ta vidik doživljanja mladostniških dilem pomaga odpirati nove svetove - seveda skozi optiko angleške družbe, kjer se roman dogaja.
Marjan Ogrinc
Komentarji
komentiraj >>