Ker se moje prave počitnice še niso začele sem štopala le v ne preveč oddaljene države. Torej, obiskala sem Budimpešto, Dunaj, Prago za poslastico pa sem si privoščila Amsterdam. Naj že takoj na začetku povem, da če boste potovali po Madžarski, Avstriji ali Češki, ne iščite ali hlepite po gay ponudbi, ker se boste razočarani vračali nazaj z dolgimi nosovi in zelo pogrešali našo majhno sceno v Sloveniji.
Torej, prvi skok iz Slovenije – Budimpešta. Glede na desetmiljonsko mesto, sem pričakovala malo širšo ponudbo. Napaka! Vsega skupaj sem našla osem kafičev, ki so bili označeni kot gay kafiči. Vendar so bili vse drugo prej kot to. Nisem opazila nobenih zastav, flajerjev ali karkoli drugega, kar bi na zunaj opominjalo na gay sceno. Razen tega, da so bili natakarji geji ni nič drugega spominjalo na prostore, ker se zbirajo geji in lezbijke. Lezbijke?? Še eno dejstvo je treba izpostaviti, namreč nekako sem dobila občutek, da se lezbijke v Budimpešti in tudi drugih mestih, sploh ne zbirajo po lokalih in so precej getoizirane. Zelo težko dobiš informacije, kam se podati na gay sceno. Obstajajo različne organizacije za geje in lezbijke, katere poleti niso preveč aktivne. V omenjenih kafičih pa nisem v celem vikendu videla niti ene lezbijke. V prostorih, namenjenih posebej za gay moške pa kar mrgoli od moške gay energije.
Praga ima nekoliko bolj razvito gay ponudbo, vendar zgolj za geje. V gej kafičih, v katere prideš le tako, da pozvoniš pred vrati, potem ti pride natakar odpreti vrata. Vstop je dovoljen le članom ali v spremstvu ter priložnostnim turistom. Vendar se spet izpostavlja dejstvo, da se lezbijke skrivajo nekje drugje. Ob petkih in sobotah zahajajo v edini lezbični klub, ki je ena navadna luknja, globoko v kleti, brez oken in ventilacije ter zasoljenimi cenami pijač. Plac sem obiskala sredi tedna, ko je bilo popolnoma prazno, saj je bilo skoraj logično, da ne bo nihče prišel kofetkat v zadušljivo luknjo. Čez vikend pa se menda kar napolni in je verjetno vredno iti pogledat. Klub je sicer lociran v predelu Prage, kjer je največ kriminala in prostitucije. Obrobni del pač. Kar veliko pove o sami sceni. V istem predelu pa je en plac, ki je skoraj obvezen za obiskati. Čajnica, v katero stopiš brez čevljev, se uležeš na tla, kjer je polno blazinic in nizkih mizic s svečkami in dišečimi palčkami. Prostor je zelo sproščujoč, saj se lahko zlekneš na tla, srkaš omamne čaje, ki jih je malo morje. Postregli so mi celo z brazilskim mate čajem, ki ga nisem odkrila še nikjer doslej. Obdaja te meditativna glasba in z blagom okrašene stene in strop. To je bil prostor, kjer sem preživela največ časa in uspela pozabiti na pričakovanja, ki sem jih imela od Prage.
Zgodila se mi je ena zelo zanimiva stvar. Ko sem na info točki spraševala po gay vodičih in gay ponudbi v Pragi, se je ženska kar nekako zvila in skoraj začela jecljati, strmela v tla in jih skoraj predrla s pogledom, začela izvajati neke čudne nevrotične gibe, potem pa je izjavila znameniti stavek: »We don't need gay guides here. You are the first to ask for it.« Skoraj sem se začela krohotati, ampak sem se raje hitro spravila ven in se poslovila, da ne bi začela bruhat besede, ki so se mi nabirale. Pred mano je taista ženska lepo postregla z informacijami starejšemu hetero paru in jiva napotila na vse možne lokacije. Torej po njenem mnenju homoseksualcev v Pragi ni.
Dobila sem občutek da je gay scena v Budimpešti in Pragi še precej skrita ali prikrita. V dnevnem ritmu življenja se geji in lezbijke ne pojavljajo na javnih prostorih, razen ob večjih prireditvah kot so gay prajdi, filmski festivali in razne konference. Takrat se počutijo močnejše, saj so skoncetrirani na kupu, kar jih opogumlja, da za hip stopijo ven iz geta. Na Češkem je bila homoseksualnost dekriminalizirana leta 1961, zakon, ki je nasprotoval homoseksualnim stikom, kakršnih koli vrst pa je bil odstranjen šele leta 1990. V parlamentu so že dvakrat razpravljali o partnerstvu med geji in lezbijkami, vendar nikoli niso prišli do kakršnih koli zaključkov. V Pragi je prostitucija nepreganjana, kar lahko opaziš skoraj na vsakem koraku. Gay ponudba pa je s tega vidika tudi široko razvita. Obstajajo posebni prostori, kjer lahko geji kruzajo in si za male pare (okrog 2000 SIT) plačajo moško prostitutko. Seveda je vse legalo, če si polnoleten.
Skok na Dunaj, kjer je meka za geje, če pogledam z vidika najbljižjega mesta v tujini. Gay ponudba je tako razvita, da lahko najdeš družbo od ponedeljka do nedelje, še diskači so odprti vsak dan in nabiti z geji. Lezbijk pa ni nikjer! Lahko bi sicer rekla, da je 5% žensk v vsakem prostoru, vendar so to le tako rekoč taške, ki jih geji privlečejo s seboj. Tudi seksa za geje ne manjka, saj so savne skoraj na vsakem koraku. Pa še to, po mestu se geji svodbono sprehajajo, objeti in se lubčkajo. Odnos družbe do tega je presenetljivo sproščen. Vendar pa: zopet se izpostavi dejstvo, da lezbijk ni na vidiku, vsaj v javnem prostoru ne. Imela sem priložnost obiskati gay filmski festival v juniju in sem bila kar šokirana od vse mase lezbijk na kupu, ki so polnile kinodvorane, potem pa spet izginile s površja.
O gay sceni v Amsterdamu pa se mi zdi, da ni vredno zgubljati besed, saj je znano da je ponubda tako razvita, da lahko celo izbiraš. Pa še eno dejstvo, sploh ti ni trebas iti na gay lokacije in obiskovati vse te gay kafiče in diskače, saj se lezbični pari prosto sprehajajo po mestu in dajejo občutek, da je to najbolj naravna stvar. Sproščeno ozračje je podkrepljeno tudi z zakonsko ureditvijo, tako da res daje precej pozitiven okvir gej in lezbičnemu življenju.
Komentarji
komentiraj >>