OFF NAPOVEDNIK
V 93. letu starosti je v krogu svojih domačih umrla Rosa Parks, ki je leta 1955 na avtobusu v Alabami sprožila moderno ameriško gibanje za pravice temnopoltih.
Takrat 42-letna šivilja je na avtobusu v mestu Montgomery v zvezni državi Alabama, znani po ostrem rasnem razlikovanju, zavrnila belca, ki je želel, da se mu odstopi sedež na prednjem delu avtobusa, namenjenem pripadnikom svetlejše rase.
Zaradi tega so jo priprli in oglobili za 14 dolarjev. Dogodek je pri črnskih prebivalcih sprožil množičen bojkot javnega prometa. Bojkot, ki je trajal 381 dni, je organiziral in vodil baptistični pridigar Martin Luther King. Končal se je z odločitvijo vrhovnega sodišča, da mora avtobusna družba odpraviti ločevanje potnikov na svojih vozilih.
Čeprav ni bila prva temnopolta potnica, ki je protestirala proti rasnemu razlikovanju, pa je bila Parksova prva, ki je izzvala zakon.
"Resnični razlog, zakaj nisem vstala, je bil občutek, da imam pravico po tem, da se me obravnava kot vsakega drugega potnika. Predolgo smo že prenašali takšno ravnanje z nami," je dejala pozneje in se s tem odzvala na trditve nekaterih, da ni hotela vstati zaradi bolečin v nogah.
Leta 1957 je Parksova izgubila službo, zaradi številnih smrtnih groženj pa sta se z možem odločila preseliti na sever, v Detroit. Tam je nato do upokojitve delala kot pomočnica v pisarni demokratskega kongresnika.
Poslušate Rosi Parks posvečeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Maroška vlada je priznala, da je njena mejna policija ubila štiri afriške migrante, ki so v začetku oktobra želeli priti v špansko enklavo Melilla. Še naprej pa vztrajno zavrača očitke, da so ujete migrante pošiljali v saharske kampe, kjer bi bili brez hrane in vode. Na laž jih postavljajo pričevanja in dokumenti Zdravnikov brez meja in drugih humanitarnih organizacij. Dodajmo še, da je španska »Guarda civilia« sporočila, da njeni policaji s streljanjem migrantov niso imeli nič.
Vodja italijanske opozicije Romano Prodi je premiera Silvia Berlusconija obtožil, da kupuje volitve, in opozoril Italijane, da bo v primeru Berlusconijeve zmage na volitvah aprila prihodnje leto z Italijo konec. Tako naj bi Berlusconi vsoti, ki jo bo njegova stranka za prihodnje volitve dobila od države, dodal še najmanj 250 milijonov evrov iz svojega žepa. "Berlusconi je že začel nakazovati denar. Gre za vsoto brez primere, ne samo v zgodovini Italije, ampak tudi v Evropi," je povedal Prodi.
Nepalska vlada je maoističnim upornikom, ki bi orožje predali do srede januarja, ponudila predlog o amnestiji. Gre za prvo tovrstno ponudbo od razglasitve enostranskega maoističnega premirja septembra letos. Uporniki so premirje razglasili, da bi se z ostalimi političnimi strankami, ki nasprotujejo kraljevemu prevzemu oblasti februarja letos, dogovorili o sodelovanju.
Na sodelovanje pa očitno še niso pripravljeni Palestinci in Izraelci. Izraelska vojska je z raketami obstreljevala območje Gaze, s čimer je odgovorila na palestinsko raketno obstreljevanje izraelskega ozemlja. V Rafi so tako obstreljevali poslopje Islamskega džihada, pri čemer je bilo ranjenih pet ljudi. Islamski džihad je medtem sporočil, da po smrti lokalnega vodje oboroženega krila tega gibanja, ki ga je izraelska vojska ubila na Zahodnem bregu, ne bo več spoštoval premirja.
Prava revolucija se obeta na Japonskem. Posvetovalno telo japonske vlade, ki se ukvarja z vprašanjem nasledstva cesarskega prestola, je uradno predlagalo spremembe zakonodaje tako, da bi prestol lahko nasledila tudi ženska. V japonski cesarski družini, ki jo vodi cesar Akihito, se že štiri desetletja ni rodil moški dedič. Prestolonaslednik, princ Naruhito, in njegova žena, princesa Masako, imata le enega otroka, triletno hčerko Aiko.
Po zakonu o cesarskem dvoru iz leta 1947 lahko prestol nasledijo le moški, katerih očetje izhajajo iz cesarske rodbine. V skladu s tem zakonom ne princesa Aiko niti njeni otroci prestola ne bi mogli naslediti. Spremembe zakona v japonski javnosti uživajo široko podporo. Nedavno objavljena raziskava javnega mnenja je pokazala, da jih podpira kar 84 odstotkov prebivalcev dežele vzhajajočega sonca.
Na slovenskem obzorju pa se obetajo največje delavske demonstracije v zadnjih letih. Konec novembra naj bi konzorcij slovenskih sindikatov proti predlaganim reformam vlade oziroma proti krčenju že tako piškavih delavskih pravic odšel na ulice. Več o dogodku sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Utroša:
//////////////////////////////////////////////////////////
Za slovenske sindikate je bilo do sedaj značilno, da niso bili ravno enotni. Gospod Utroša napoveduje, da je tokrat drugače:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Komentarje, predloge, kritike in pohvale lahko pošljete na elektronski naslov apr@radiostudent.si ali na spletno stran www.radiostudent.si.
Komentarji
komentiraj >>