Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
3.10.2002 (3570 bralcev)
Četrtek, 3. 10. 2002
evi



Današnji Off sta spisala Eva in Erik.

Visoki predstavniki Evropske Unije uradno še vedno nimajo jasnega načrta, kako se bodo odzvali na morebitno ponovno irsko zavrnitev pogodbe iz Nice. Pogodbo, ki med drugim zajema tudi širitev Unije, so irske volilke in volilci že zavrnili na lanskoletnem referendumu. Ponoven Irski 'Ne' bi utegnil povzročiti mnogo preglavic evropskim funkcionarjem in celo zamajati širitev na Vzhod. Tri tedne pred ponovnim referendumom se pod budnim očesom Unije na Irskem odvija ostra in napeta bitka med zagovorniki in nasprotniki niške deklaracije, sprejete konec leta 2000.

Irska Nacionalna Platforma, ki se opredeljuje za splošno svetovalno in informativno skupino za nasprotnike niške pogodbe, je na politične stranke in medije v kandidatkah naslovila pismo, v katerem zavračajo očitke, da nasprotujejo širitvi Unije. Predstavniki Platforme so v pismu zapisali, da pogodba iz Nice nepravično ureja širitev Evropske Unije, saj bodo manjše članice diskriminirane in postavljene na stranski tir. Od širitve bodo profitirale predvsem velike članice, kot so Nemčija, Francija in Anglija, kar bo pripeljalo do nastanka Unije znotraj Unije.

Irska Nacionalna Platforma močno nasprotuje tudi novim pogodbenim določilom o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske Unije. Moti jo predvsem ustanavljanje vojaških enot za hitro posredovanje izven meja Unije. Militarizacija Evrope pa je tudi v nasprotju s tradicijo nevtralnosti Avstrije, Švedske, Finske in Irske.

Janez Drnovšek, ki se je pred kratkim oglasil na Irskem, je izkoristil priložnost obiska in izrazil upanje, da se bodo irske volilke in volilci na referendumu opredelili ZA deklaracijo iz Nice. Toda vse bolj očitno postaja, da niška pogodba uveljavlja diskriminatorna pravila, in Slovenija – kot bodoča mala članica - se z njimi že srečuje.

Center Evropske unije, z glavnimi predstavniki zveze NATO, debatira o strahospoštovanje zbujajočem vrhu v Pragi. Tam se bo odločalo o usodi nekaterih držav, ki čakajo, na katero listo bodo uvrščene -ali bodo z njimi ali proti njim. Konferenco v organizaciji nemškega Marshallovega sklada iz ZDA je otvoril generalni sekretar pakta George Robertson. V svojem militarističnem zanosu rešitelja tega grešnega sveta je NATO primerjal z Noetovo barko. »Mednarodno skupnost v prihodnjih letih zagotovo čaka slabo vreme. A za napovedovanje tega ni nagrad - nagrada je v izgradnji barke, ki nas lahko zaščiti. In v Pragi bo barka dobila obliko.« Tako je govoril modri mož.

Prva marioneta severnoatlantske naveze, George Bush, je dobil lekcijo s strani nekdanjega podpredsednika Združenih držav Ala Gore-a. Demokrat mu je svetoval, naj svoj delovni čas raje kot za kovanje vojne proti Iraku porabi za reševanje gospodarskih težav. Juniorja si je drznil primerjati z izgubljenim voznikom, ki si ne upa vprašati za pravo pot, ampak drvi naprej v napačno smer in za sabo vleče 300 milijonov Američanov. Gore je razkril tudi že vsem znano dejstvo, da za šibkost ameriškega gospodarstva niso krivi teroristi, ampak Busheva zmotna gospodarska politika.

Bushu kritike opozicionarja, ki bi se pred petonovembrskimi volitvami v kongres rad prikazal v najboljši luči, ne pridejo do živega. Vsako minuto svojega predsedniškega življenja nameni pridobivanju zaveznikov v vojni proti naftarju Sadamu. Da bi zgladil odnose ZDA-Nemčija, je nemškemu predsedniku Johannesu Rauju poslal pocukrano čestitko ob današnji 12. obletnici formalne združitve Nemčije. Med drugim je dal napisati, da so ZDA med hladno vojno odločno podpirale nemško ljudstvo v skupnem cilju uveljavitve svobode v združeni Nemčiji, in da sta bila konec komunizma in padec berlinskega zidu zelo pomembna tudi za ameriški narod. In zdaj Bushman čaka na prijateljsko potezo novega starega kanclerja Schroederja in njegovo željo po sodelovanju v vojni proti sili zla.

Schroeder je skupaj s francoskim kolegom Chiracom še enkrat povedal, da njuno stališče ostaja enako: obe državi odločno zavračata vsako resolucijo Združenih narodov, ki bi že v osnovi predvidevala avtomatično uporabo sile proti Iraku.
Oglasil se je tudi britanski premier Tony in izjavil, da mora Varnostni svet nujno sprejeti novo resolucijo še pred odhodom inšpektorjev za razorožitev v Irak. In nato bo povedal, kaj v resnici misli o Zalivski vojni številka 2.

Proti vojni v Iraku se je izrekel tudi kanadski premier Jean Chretien. Vsaj zaenkrat. Če Združeni narodi sprejmejo novo resolucijo in z njo legitimnost napada na Irak, se bo gonji proti Sadamu pridružila tudi Kanada. Po besedah kanadskega obrambnega ministra bo Kanada z mandatom ZN vojaško akcijo podprla tudi z vojaškimi sredstvi.

Vojaška sredstva so po svoji vsakdanji navadi tudi danes uporabile izraelske vojaške enote. V mestu Dženin na severu Zahodnega brega so na tržnici ustrelili nekega Palestinca. Baje jih je pregrdo pogledal. Z njim se je število palestinskih žrtev od začetka intifade povzpelo na 1878. Za polepšan dan so izraelske sile v kraju Vadi Gaza uničile še hišo pripadnika Brigade mučenikov Al Akse in aretirale šest Palestincev sumljivega videza.

Palestinski šefe Arafat je ponovno obsodil odločitev ameriškega kongresa, da del proračunskih sredstev nameni preselitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar pomeni, da bi Jeruzalem priznal kot glavno mesto Izraela. Kot pravi prvi Palestinec, hočejo ZDA s tem pokazati, kako jih »boli nešto« za palestinske zahteve do vzhodnega dela Jeruzalema.

Da zna vso mednarodno pravno javnost ugnati v kozji rog, je ponovno pokazal Slobodan Milošević. Na zadnji dan Mesićevega pričanja proti njemu je ponovno povedal, da je Hrvat sodeloval pri krvavem preganjanju hrvaških Srbov in rušenju nekdanje Jugoslavije. Zatrdil je, da oblikovanje Velike Srbije, za kar ga je večkrat obtožil Mesič, ni bil cilj nobene srbske vlade, temveč "protisrbski projekt avstroogrske propagande iz prejšnjega stoletja". Na Mesićevo vprašanje, zakaj je Jugoslavija potemtakem sesula Vukovar, je Slobo odgovoril: "Takrat sem bil srbski predsednik in ne vem nič o Vukovarju". Zadnje Miloševičevo vprašanje Mesiču je bilo: "Vidim, da ste se dobro naučili to slabo sestavljeno obtožnico. Ali verjamete, da se boste, če boste delali za to sodišče, lahko izognili odgovornosti za zločine?" Tu so Miloševoća po stari haaški navadi prekinili.

Ostre debate te dni potekajo v italijanski Gorici. Gre za vprašanje izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. O tem se že nekaj tednov zjasnjuje goriški župan Vittorio Brancati. Ta je obljubil, da se bosta zakona, ki ščitita jezikovne manjšine in slovensko narodno manjšino, postopoma začela izvajati. Poudaril je tudi, da je prisotnost slovenske manjšine v Gorici "zgodovinsko utemeljena in neločljiv del goriške družbe." Desna opozicija, ki jo sestavljajo predstavniki strank "Naprej Italija" in "Nacionalno zavezništvo" pa nenehno daje kontro Brancatiju in ga napada, češ da bo v Gorici uvedel dvojezičnost in da bo zaradi dvojezičnosti zaposlil več kot 200 slovenskih prevajalcev, kar bi bilo katastrofalno.




Komentarji
komentiraj >>