Petek, 28. 10. 2005
kumsu
Radio Študent 28. 10. 2005
Tolpa bumov
RAMBO AMADEUS – Oprem dobro (B – 92, 2005)
*Antonije Pušić, samooklicani »Svjetski Mega Car«, bolj znan pod psevdonimom Rambo Amadeus, prihaja iz slikovitega mesteca Herceg Novi na črnogorski obali. Kot otrok, rojen v družini intelektualcev, je zelo zgodaj začel razvijati bogovom podarjene talente, v prvi vrsti smisel za umetnost, glasbo in šport. Po osvojitvi laskavega naslova »Prvaka Jugoslavije v jadranju − klasa Optimist« se mladi Antonije resneje posveti glasbi in konec 80-ih izda prvi album z naslovom Hoćemo gusle. Od takrat naprej smo priča zgodbi o uspehu.
Prve komade Ramba Amadeusa je avtor teksta imel priložnost slišati na valovih Omladinskega radia Sarajevo, konec 80-ih let, ko so sočasno nastajale legendarne oddaje Top lista nadrealista in je New primitives kot gibanje počasi tonilo v pozabo. Prevetritev je takrat prinesla enkratna Rambova posebnost, ki je mejila med genijalnostjo in norostjo, med ultra ironijo, zajebancijo in smrtno resnostjo, skratka nekaj novega in težko ponovljivega. Tako je ostalo tudi do danes.
Pred nami je novi album z naslovom Oprem dobro, izdan letošnje poletje za založbo B-92. Radikalne struje v Srbiji so ekipo, zbrano okrog omenjene založbe, razglasile za »tuje plačance v službi CIE in Vatikana«, katera škoduje državi v vseh pogledih, nakar Rambo v enem od intervjujev navaja, citiram: »Če je temu tako, sem jaz visoki časnik te zloglasne organizacije«. A pustimo »Srbske posle« pri strani in se raje posvetimo glasbi z albuma Oprem dobro.
Na nov material, katerega smo končno dobili v roke, smo čakali celih pet let, in ne zaradi tega, ker je Rambo počival, ampak ker mu je pridobitev lastnega studia omogočila neskončno eksperimentiranje in preigravanje že narejenih komadov. Teh je na album uvrstil kar pogumnih 18. Zasluge za tako dolgo pavzo gre pripisati tudi njegovemu bratu, programerju Digital Mandraku, kateri mu je že pred nastankom prejšnjega studijskega albuma z naslovom »Čobane vrati se« podaril elektronsko napravo za obdelavo zvoka FP 808, z besedami: »Ko boš prebral navodilo za uporabo, boš že imel album«. Seveda Rambo navodil ni prebral do konca, album pa je bil vseeno posnet. Da je navodila končno prebral do konca, priča tudi dejstvo, da je večina komadov z zadnjega albuma elektronskih, in če niso, so elektro-akustična verzija tega, kar je Rambo počel v preteklosti. Da se Rambo digitalizira, je bilo opazno tudi na koncertih, saj poleg klasične zasedbe bobnarja Truta in Mihajla na basu v zasedbo uvrstil še El Gratatiera na gramofonih in semplerju.
Na albumu Oprem dobro tako najdemo obilico skrbno izbranih semplov iz bogate zakladnice nosilcev zvoka z založb tipa Jugoton in Diskoton. Z njimi se Rambo poigrava in jih lucidno uvršča v njegove vizije bobna in basa, nalomljenih ritmov, dub-a in funk-a. Ob vsem tem romski melos in »zvok terase« nadgrajuje z jazzom, fusionom, združuje nezdružljivo ter išče podobnosti med diametralnimi nasprotji. Svoje videnje stvarnosti nam seveda skuša predstaviti skozi mastna besedila, polna subtilne ironije, burleske, balkanskega humorja in neizprosne kritike balkanske stvarnosti.
Na zadnji plošči nam »Svjetski mega car« ponuja kar prepričljivo definicijo »Turbo Folka«, kateri počasi zajema celotno družbo in za katerega pravi, "si on ni izmislil, mu pa je dal ime". To, kar Rambo Amadeus vzame pod drobnogled in obdela skozi svojo glasbo, čez čas izplava na površje v obliki umazanije ali vsaj kot sramotna in neprijetna resnica. Poleg tega, da gre za izjemnega avtorja, kateremu na tem prostoru težko najdemo podobnega, gre predvsem za izrednega sociologa in kronologa nekega časa na »Brdovitom Balkanu«. Z zadnjim albumom nam je znova dokazal, da je zrel kot glasbenik in avtor in da si je sam ustvaril prepoznavno blagovno znamko, katera je aktualna, zanimiva in originalna obenem. In seveda polna zajebancije.
In za konec še to. Če vas zanima, kaj pomeni naslov albuma Oprem dobro, vam priporočam ogled jugoslovanskega filma oz. nanizanke Više od igre. Gre za nekaj težko prevedljivega z veliko pomeni.
Spremni tekst spisal Aleksandar Vučković.
Komentarji
komentiraj >>