V Sloveniji praznujemo martinovo, star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina. Po legendi o sv. Martinu je ta podobno kot Jezus Kristus vodo spremenil v vino, zato naj bi na martinovo mošt postal vino.
Svetemu Martinu pa so letos malo zagodle neugodne vremenske razmere, saj bo po ocenah Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije letošnja letina količinsko za okoli 30 odstotkov manjša od lanske, kakovost pa bo mogoče oceniti šele, ko bo vino dozorelo.
Ker praznovanja brez žlahtne kapljice ni, saj je po slovenski tradiciji mošt, ki se je spremenil v vino, treba poiskusiti, ne bodite presenečeni, če bodo ljudje po ulicah nekoliko bolj veseli kot ponavadi. Po oceni direktorja vinogradniške Poslovne skupnosti Dušana Brejca se za slovensko pivsko tradicijo ni bati. Po uradnih podatkih je namreč povprečna potrošnja vina na prebivalca v Sloveniji 27 litrov, vendar se ga neuradno popije še veliko več.
Brez vina pa bodo obeležili obletnico smrti nekdanjega voditelja palestinskega naroda. Pred natanko enim letom je svojo sveto zemljo zapustil voditelj in heroj Palestincev, Jaser Arafat. Dolgoletni palestinski vodja in simbol boja za neodvisnost Palestine je lani umrl v vojaški bolnišnici v okolici Pariza, star 75 let. Natančen vzrok smrti ne bo nikoli znan, saj je njegova žena odklonila obdukcijo. Tako Palestinci še vedno gojijo sume, da so njihovega »ateja« zastrupili izraelski agenti. V Palestini pa potekajo številne slovesnosti ob obletnici smrti Arafata. V Ramali na Zahodnem bregu so postavili temeljni kamen za novi kompleks, v katerem bosta med drugim mošeja in Arafatov muzej. Arafatov grob pa je tudi leto dni po njegovi smrti ena najbolj obiskanih točk.
Že dobra dva tedna pa trajajo »piromanske« demonstracije na različnih koncih Francije. Petnajsta noč namreč ni potekala nič kaj drugače kot predhodnje noči. Do četrte ure zjutraj so nezadovoljni in deprivilegirani državljani skupno požgali 395 avtomobilov, 168 ljudi pa je bilo aretiranih. Dodatne policijske sile na kritičnih območjih bodo ostale mobilizirane tudi ta konec tedna. V petih departmajih so davi uvedli policijsko uro za mladoletnike. Požar pa francoske oblasti spet skušajo pogasiti s pljunkom - prepovedali so namreč tudi prodajo bencina in plinskih jeklenk mladoletnim osebam.
Nemirno pa je tudi v jordanski prestolnici Aman. Po krvavih terorističnih napadih na tri »tip-top« hotele so izbruhnili protesti proti terorizmu. Demonstracij se je udeležilo več deset tisoč ljudi, ki s svojimi vzkliki izrekajo podporo kralju Abdulahu II., hkrati pa Abu Musaba al Zarkavija »pošiljajo« v pekel. Zarkavijevo krilo Al Kaide naj bi namreč prevzelo odgovornost za skoraj sočasne samomorilske napade, v katerih je umrlo 56 ljudi, ranjenih pa bilo okoli 300.
Šest tednov po napadih na indonezijskem otoku Bali pa je policija odkrila videoposnetek, v katerem trije napadalci pojasnjujejo svoje razloge za napad. Kot motiv za svoje dejanje so navedli boj proti nepravičnosti. Posnetek so našli na otoku Java, v skrivališču enega domnevno vodilnih teroristov v Jugovzhodni Aziji Nurdina Mohameda Topa. Očitno gre za veliko odkritje, saj so poleg posnetka odkrili še dokumente, ki Topa povezujejo z napadi na Baliju pred tremi leti, z napadom na hotel v Džakarti pred dvema letoma in lanskim napadom na avstralsko veleposlaništvo v Džakarti.
V Bruslju se bodo konec tedna za zaprtimi vrati pregovarjali o novi ustavi za Bosno in Hercegovino. Na pregovorih bodo sodelovali voditelji osmih največjih političnih strank v državi. Osnutek nove ustave naj bi po poročanju britanskega dnevnika The Guardian v sedemmesečnih skrivnih pogajanjih z nacionalnimi politiki oblikovali v ameriškem State Departmentu. Špekulira se, da naj bi do dogovora prišli v kratkem in naj bi ustavo simbolično podpisali na deseto obletnico Daytonskega sporazuma 22. novembra.
Ameriški osnutek ustave vidi Bosno in Hercegovino kot centralizirano parlamentarno demokracijo, namesto triglavega predsedništva pa naj bi državo predstavljal en sam predsednik, ki bi ga izvolil nacionalni parlament. Njegov položaj naj bi bil predvsem simboličen, okrepil pa bi se položaj vlade in njenega predsednika.
Na preizkušnji pa je tudi domača demokracija in pravna država. Tako sta vsaj ob razpletu dogodkov v zadevi Ali Berisha z družino na skupni tiskovni konferenci zatrdila njen pravni zastopnik Matevž Krivic in Nataša Posel iz domače izpostave Amnesty International, ki nam bo podrobneje pojasnila zakaj pravzaprav gre.
///////////////////////////////////////////////
Amnesty International pa ima v takšnih izjemnih primerih na voljo tudi že vnaprej izdelane akcijske ukrepe.
///////////////////////////////////////////////
Kdaj pa lahko pričakujemo tudi prve konkretne rezultate oziroma odziv pristojnega notranjega ministrstva?
///////////////////////////////////////////////
Toda, kot že rečeno, na preizkušnji je domača pravna država. Ne glede na vsa pisma, s katerimi bo zasut domači državni vrh, zaenkrat z odločbo notranjega ministrstva, odrejeni rok za deportacijo družine Berisha ostaja 18. november.
Za vikend pa bo naš predsednik Janez Drnovšek zapustil svojo novo idilično hiško v naravi in se odpravil na kozarček ali dva na Kosovo. Jutri naj bi namreč odpotoval v Prištino, kjer se bo bratil s srbskimi predstavniki in z visokimi predstavniki misije ZN na Kosovu, obiskal pa bo tudi nekaj znamenitih srbskih samostanov. Gre za tiste verske in zgodovinske objekte, ki naj bi po mnenju Drnovška dobili posebno mednarodno zaščito. Ta izlet je del njegovega načrta za reševanje vprašanja prihodnjega statusa Kosova, pripravil pa ga je v dogovoru z vrhom srbske pravoslavne cerkve v Beogradu in na Kosovu.