Radio študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 4.12.'05, ob 14.00
*Že se je začel mrzli zimski čas, ko se ljudje bolj držimo toplih, zaprtih prostorov.
Pozimi tudi poljedelstvo in podobna druga kmečka opravila zastanejo, zato je bil to še en razlog več, da je kmečko življenje v tem času postalo malenkost bolj ležerno. Ljudje so se osredotočili na hišna opravila, tudi na koline, na praznike in običaje, ki so značilni za ta čas. Nenazadnje pa so se v tem času bolj posvetili svojim družinam, sosedom, sorodnikom. Več so se obiskovali, dolge zimske dni pa so jim krajšali tudi igre, pripovedi in petje.
V bolj zamaknjeno stanje so zbrane ob takšnih dneh ponesle ljubezenske, pripovedne, tudi tragične pesmi, veselje so jim zbujale zabavne in šaljive pesmi.
Žovnov je bil ljudski godec iz hribov iz okolice Ljubnega ob Savinji. Čeprav je že daleč nazaj umrl, se ga ljudje še vedno spominjajo. Kot dobrega godca, ki je znal poskrbeti za dobro vzdušje in držati družbo pokonci. Njemu so pripisovali šaljivo, verjetno tudi avtobiografsko pesem »Jaz mam pridno gospodinjo, gospodinjo paversko« (paver pomeni kmet; paverska pomeni kmečka), ki je ljudem ponavadi izjemno zabavna, ena od tistih, ki zagotovo poskrbi za veselje.
Pri tej zgodbi je zanimivo to, da so določene pesmi ljudje pogostoma pripisovali določenim osebam, godcem in podobno. To je lahko pomenilo več stvari: da so bili njeni avtorji, da so bili samo avtorji besedila ali pa zgolj, da so jo samo radi prepevali in jo s tem tudi prenašali naokoli. Tako so jo lahko nenazadnje spoznali in se je naučili tudi drugi ljudje, ki so jo zato vedno povezovali s to osebo in govorili, »ta je pa od starega Žouneta« ali pa kar »Žounetova« pesem. Prvih nekaj sekund pesmi je pri posnetku, ki ga boste slišali, žal odrezanih. Pesem so avtorju oddaje leta 2001 zapeli pri Kogovniku, na Ljubnem ob Savinji.
MD 18 – A4
Pri avtorstvu pesmi »Jaz mam pridno gospodinjo, gospodinjo paversko« je jasno, da ni povsem Žounetova, saj je sama melodija zelo razširjena in jo najdemo tudi pri drugih pesmih, na primer v pesmi Dost ljudi me je spraš'valo.
Gre torej za varianto, pri kateri se na eno melodijo pojavlja več besedil in vsebin pesmi. Kot zanimivost naj poudarimo tudi značilen, 7-dobni ritem oziroma metrum, ki se pojavlja v pesmi.
Druga varianta iste pesmi, oziroma druge pesmi na isto melodijo, ki jo bomo poslušali za konec današnje oddaje, pa je zanimiva tudi zato, ker predstavlja še en primer tistih pesmi, ki pojejo o nekem kraju; take smo v tej oddaji že predstavljali. Le-te utrjujejo lokalno identiteto, pri današnjem primeru pa je zanimivo, kako natančno lahko pesem opisuje nek kraj in njegove značilnost. Pesem govori o predelih na Ljubnem, katerih začetek in konec zaznamujejo določene domačije, na primer: od Sedlarja do Razarja - pravi, da se potroši dosti d'narja (zato ker je tam največ gostiln), naprej pa, "če pa gnarja dosti ni, tam na Forštu vse leži", zato, ker so tam živeli bogatejši ljudje.
Pesem je prilagojena tudi aktualni sedanjosti. Na Ljubnem imajo namreč žensko županjo, iz predela Juvanje, kar pravi sama pesem, "pa poglejmo u juvanje, tam se volijo županje". Pesem omenja tudi kraj "kjer se vsaka guma flika", namreč kraj, kjer je na Ljubnem edino vulkanizerstvo. Prisluhnimo kar celi pesmi, ki jo je avtorju oddaje leta 2001 zapela zbrana druščina v hiši pri Vodušku na Ljubnem ob Savinji.
MD 16 – A 21
Pripravil David
Komentarji
komentiraj >>