Poročali smo že o neuspelem sestanku dveh poslanskih skupin, na katerem naj bi se politične stranke dogovorile o ustanovitvi preiskovalne komisije o KAD-u, SOD-u in Mercatorju. Poslanka Janševega tabora Polonca Dobrajc je izostanek svoje stranke opravičila z izgovorom, češ da jim ni ustrezal “tajming”. Kandidatka SDS za člana preiskovalne komisije je ravno Jelinčičeva nekdanja ljubica Dobrajčeva.
Poslanske skupine pa so parlamentarni mandatno-volilni komisiji posredovale svoje predloge kandidatov za člane programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija. Izmed vseh predlaganih kandidatov bo imenovanih le pet članov obeh organov javnega zavoda.
Ponudba pa je sledeča: iz vrst SDS za člana programskega sveta odvetnik Jože Hribernik, za člana nadzornega sveta pa še en pravnik Klemen Jaklič in vodja oskrbne logistike Franc Orešnik; iz vrst LDS za mesto v programskem svetu publicist in profesor Vlado Miheljak, za mesto v nadzornem svetu pa Nikola Damjanič, dosedanji predsednik iste institucije. Socialni demokrati predlagajo za člana programskega sveta profesorja Jerneja Pikala, za nadzorni svet pa glasbenika Jerneja Dirnbeka; V Novi Sloveniji bi v programskem svetu radi videli novinarja Tina Mamiča, v nadzornem svetu pa ekonomistko Sonjo Heine. SLS pa ima le kandidatko za programski svet – profesorico z mariborske pedagoške fakultete Jano Bezenšek. SNS ponuja enega kandidata za oba organa javnega zavoda, in sicer ekonomista Tomaža Glažarja. V DeSUS pa za članico programskega sveta predlagajo novinarko Mimico Kidrič, za člana nadzornega sveta pa inženirja elektrotehnike Leopolda Gregorača.
Strmoglavljeni iraški diktator Sadam Husein je na sojenju v Bagdadu dejal, da se ne boji usmrtitve. V nadaljevanju sojenja, po enourni prekinitvi zaradi Sadamovega poizkusa, da bi izpodbil zakonitost sodišča, je za prvo pričo tožeče strani Husein dejal, da potrebuje psihiatrično pomoč, ker je prekinil njegov govor. Očitno je tisti, ki si drzne skočiti v besedo Sadamu, po njegovem res potreben takšne ali drugačne zdravniške pomoči.
Medtem ko si zaradi zasedanja Ovse-ja v naši prestolnici manejo roke predvsem gostinci, se med Rusijo in Iranom odvija poštena kupčija, največja v zadnjih petih letih. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov je namreč dejal, da bo Rusija Iranu dobavila rakete kratkega dosega v vrednosti 700 milijonov ameriških dolarjev. Vendar Ivanov dodaja, da to še zdaleč ni dovolj, da bi se s tem bistveno spremenilo ravnotežje sil v regiji. Šlo naj bi za raketni obrambni sistem, ki je namenjen prestrezanju vodenih bomb in raket. Sistem naj bi postavili ob pomembnih objektih, med drugimi tudi pri jedrski elektrarni, katere gradnjo Rusija zaključuje v južnem pristanišču Bušer.
Komentarji
komentiraj >>