Komaj se je pred haaškim sodiščem izjasnil za nedolžnega množičnih pobojev ter pregona srbskega prebivalstva iz Krajine, je upokojeni general Ante Gotovina na Hrvaškem že postal svojevrstna pop ikona. Njegovi sodržavljani mu ne izražajo podpore zgolj na ulicah večjih mest, temveč tudi v vseh bolje založenih trgovinah. Zadnje dni se je močno povečalo povpraševanje po španskem vinu Marques de Caceres, ki ga je Gotovina pil v luksuzni restavraciji na Kanarskih otokih tik pred aretacijo. Zagrebške vinske kleti so že izpraznjene, čeprav liter tega vina stane 197 kun oziroma 6000 tolarjev.
Seveda pa se naši južni sosedi niti v sanjah ne morejo primerjati s potrošnjo Američanov. Veseli december bo v Združenih državah še posebej vesel za številne lastnike trgovin. Američani bodo v tem mesecu svoje denarnice skupno olajšali za 440 milijard dolarjev. Za božična drevesca bo šla milijarda, dvakrat toliko pa za čestitke plus 500 milijonov za poštne znamke. Največ denarja, in sicer kar 200 milijard zelencev, bo šlo za darila, preostali denar pa bo pridno vložen v alkohol in podobne 'prčkarije', ki so nujno potrebne za dobro voljo ob tovrstnih praznikih.
Parlamentarne volitve v Iraku, ki so se začele ob sedmih zjutraj po lokalnem času, so v Bagdadu, Mosulu in Ramadiju zaznamovale eksplozije, vendar zaenkrat o natančnem številu žrtev še ni poročil. Glasove so v bagdadski zeleni coni že oddali nekateri najvišji iraški politiki, med njimi tudi predsednik Džalal Talabani in še vedno začasni premier Ibrahim al Džafari, ki sta volivce pozvala, naj z glasovanjem premagajo terorizem. Pozivom k sodelovanju na zgodovinskih volitvah se je pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Po njegovih besedah se danes začenja novo obdobje v iraški zgodovini.
Medtem ko tudi predsednik ZDA George Bush Junior te dni na veliko razpreda o pomenu svobode ter demokracije, ameriška televizijska hiša NBC poroča, da Pentagon zbira podatke o domačih protivojnih aktivistih. Vojska naj bi nadzorovala in redno spremljala vsaj 40 aktivistov. Amerika se torej pospešeno vrača v čase Vietnama. Pentagon obtožb še noče komentirati, kar je že samo po sebi dovolj zgovorno.
Posebna kongresna policija je aretirala več kot sto verskih aktivistov, ki so blokirali vhod v eno izmed zgradb ameriških poslancev. Nesramni aktivisti so pred vrati prepevali praznične pesmi in molili, s čimer so želeli izraziti svoje nestrinjanje z naraščajočo revščino v Ameriki in z napovedanim klestenjem socialnih programov. Mogoče se jim je v priporu končno posvetilo, v kakšni brezbožni državi živijo.
Bush stopnjuje mednarodni pritisk zoper države, ki se ne uklanjajo volji svetovne velesile ali pa so do nje celo sovražne. Tako je Iran označil za resnično grožnjo in ponovil svojo formulacijo o 'osi zla', na kateri se nahaja še Severna Koreja, osvobojeni Irak pa je iz izbora izpadel. Oblastem v Teheranu je Bush sporočil, naj bolj prisluhnejo svojemu ljudstvu. Kateremu ljudstvu le? Mogoče tistemu, ki na teheranskih ulicah redno zahteva smrt Amerike ter Izraela? Bush bi moral biti bolj previden v svojih željah, da se mu kakšna ne bi uresničila.
Najbolj goreči ameriški zavezniki Izraelci obstreljujejo Gazo. Letalski napad je bil tokrat usmerjen na hišo enega izmed domnevnih voditeljev palestinskih gverilcev ter na urad neke humanitarne agencije v Rafi. Prav v tem uradu naj bi Palestinci načrtovali napade na judovsko državo. Če nič drugega, to priča o tem, da izraelski vojski počasi že zmanjkuje verodostojnih izgovorov za teroriziranje arabskega prebivalstva.
Na Zahodnem bregu v tamkajšnjih večjih mestih poteka četrti, predzadnji krog lokalnih volitev, na katerih se spopadata 'Fatah'-stranka predsednika palestinske samouprave Mahmuda Abasa, in gverilsko gibanje Hamas. Abasova stranka je doživela hud udarec samo šest tednov pred napovedanimi parlamentarnimi volitvami, saj je iz nje izstopila večja skupina mlajših aktivistov. Slednji so napovedali ustanovitev svoje stranke z imenom 'Prihodnost'. Razcep v Fatahu bo po mnenju tamkajšnjih analitikov najbolj koristil Hamasu, ki bo konec januarja prvič sodeloval na parlamentarnih volitvah na celotnih palestinskih območjih. In vemo, kaj to pomeni za prihodnost regije. Še več krvi.
Evropska unija se še vedno ukvarja v glavnem sama s sabo. Finančna perspektiva za obdobje med letoma 2007 in 2013, ki jo predlaga Uniji predsedujoča Velika Britanija, bo glavna tema zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Pred njim se bosta na štiri oči srečala Tony Blair in Jacques Chirac, da bi vnovič poskušala premagati različne poglede na evropski proračun. Majhne članice ob tem lahko le capljajo za velikimi in izražajo svojo podporo ali nestrinjanje s finančno perspektivo.
Aktivna je tudi Evropska komisija, ki je ukrepala proti trem članicam Unije – Latviji, Grčiji in Italiji. Razlogi so sledeči: Latvija ni omejila hrupa na svojih letališčih, Grčija ne spoštuje zakonodaje o enotnem nebu – tu res ne vemo, za kaj za vraga se gre -, Italija pa se je prekršila proti direktivi o evrovinjeti. Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van der Linden pa je pljunil še na drugo stran Atlantika s pozivom ameriškemu kongresu, naj se vendarle briga za mednarodno pravo.
Ljudem v Grčiji je ponovno prekipelo. Stavka javnih služb, pa tudi privatnega sektorja, je skoraj popolnoma ohromila državo. V središču Aten se je vse ustavilo, saj tramvaji, avtobusi ter železnice ne obratujejo. Protesti so naperjeni proti vladni napovedi, da bo ukinila stalno zaposlitev v javnih službah na področjih energetike, vode, komunikacij ter pošte. Upamo, da si slovenski sindikati vse to natančno beležijo. V Bolgariji pa medtem stavka okoli 1000 učiteljev, ki so sklenili živo verigo okoli parlamenta, zahtevajo pa višje plače ter boljše delovne pogoje, recimo nove krede.
Tretji dan srečanja Svetovne trgovinske organizacije zaudarja po kislem neuspehu, saj na področju kmetijstva ni prišlo do nobenih otipljivih dogovorov. Največji prepir se vrti okoli bombaža, ki nekaterim najrevnejšim državam v svetu predstavlja velik vir dohodka. Slednje grozijo, da bodo dogovor o okviru pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine preprečile z vetom, če se Združene države Amerike ne bodo zavezale k ukinitvi subvencij za svoje pridelovalce bombaža. Honduras pa grozi z vetom, če ne bo Evropska unija znižala visokih carin za uvoz banan. Toliko torej o banana republikah in antiglobalizmu.
Zasedanje Svetovne trgovinske organizacije seveda spremljajo demonstracije aktivistov za pravičnejšo globalizacijo. Po včerajšnjih spopadih s policijo so se protestniki odločili za budistično taktiko, in sicer se na pohodu proti središču mesta, kjer poteka srečanje gospodarstvenikov, ves čas klanjajo, nekateri pa se tudi plazijo po kolenih. Radikalni elementi v aktualnopolitični redakciji nad to novico zaničljivo zavijajo z očmi in izumljajo nove kletvice. Na primer: 'Da Bog da, da bi žena vsakega izmed teh protestnikov rodila stonogo, pa da celo življenje delajo samo za čevlje!' OFF info zaključujemo protestno.