Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 18. 12. 2005 ob 14h: Med "fehtanjem" in koledo (2970 bralcev)
Nedelja, 18. 12. 2005
Peter



Z Bugom Vam vošem, 1:26 iz Winter kolednica - Seasonal Carols from Slovenia, Naxos, 2003

Koledovanje, nekdanji obredni obhod hiš, se v ožjem pomenu nanaša prav na čas okoli Božiča, Novega leta in Svetih treh kraljev, čeprav je bilo uveljavljeno tudi ob drugih priložnostih, kot so Florjanovo, Štefanovo in svečenica. Po uveljavljenem prepričanju, da naj bi koledniki prinašali srečo in imeli celo nadnaravno moč, je sklepati, da so to delo nekoč opravljali svečeniki. Oznanjali so svete čase ali dneve ter hiši in njenim prebivalcem posredovali blagodejno moč. V zadnji razvojni stopnji se je koledovanje sekulariziralo. Obhode so marsikje začeli opravljati otroci in koledovanje se je sprevrglo v prosjačenje. Nekam med obe skrajnosti bi lahko umestili nastope godcev, ki so svoj čas kot novoletni koledniki hodili po vasi in domače obdarili z duhovitimi voščili. Eno takih smo poslušali tudi v uvodu današnje oddaje Cigule migule. Vljudnost je od ljudi seveda terjala, da so godce za dobre želje obdarovali – navadno z jajci, klobaso, suhim sadjem, pijačo, le redko z denarjem.

Izročilo koledovanja ob Božiču sicer sega že v srednji vek, saj kolednike omenja že Trubar v svojem Katekizmu. Kolednice so bile v baročni dobi še dramsko zasnovane pesmi, ki so jih spremljali odigrani kratki prizori, kolede pastirjev v hlevu. Njihovo zgodovino je v delu Slovenska koledniška dramatika temeljito raziskal etnolog Niko Kuret. Jožefinske prepovedi in janzenistično nasprotovanje so koledovanje povsem izrinili iz cerkva, zato se je ohranjalo le še po domovih. Zadnja božična koleda je na Slovenskem zabeležena konec 19. stoletja v Tržiču, v obliki petja kolednic pa je preživela tudi v drugih železarskih krajih na Gorenjskem: v Železnikih, Kamniku in v Kropi. Kroparji namreč zaradi zamrznjenih voda pozimi niso mogli kovati, zato so si manjkajoči zaslužek prislužili s koledovanjem. Ob zaključku današnje oddaje bomo prisluhnili stari božični kolednici iz Krope Le čuj, le čuj, ljub sosed moj, ki je bila posneta leta 1962.

Le čuj, le čuj, ljub sosed moj, 2:52 iz Odmev prvih zapisov, ZRC SAZU, 2004

Oddajo je pripravil Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>