Petek, 13. 1. 2006
jizah
MURS & SLUG ARE FELT: Felt 2: A Tribute To Lisa Bonet (Rhymesayers, 2005)
Leta 2002 sta svoje prvo resnejšo sodelovanje pri projektu »Felt: A Tribute To Christina Ricci« predstavila dva vidna raperja. Prvi, Murs, je sicer član enega najvidnejših raperskih kolektivov na svetu, saj pripada legendarni založbi Definitive Jux, na kateri tudi izdaja svoje solo projekte, med katerimi je vreden izpostavitve vsaj izdelek »The End Of The Beginning«. Temnopolti mc je poleg tega še član zanimive raperske osmočlanske druščine imenovane Living Legends. Drugi, Slug, svoje sposobnosti bolj kot ne prikazuje v dvojcu Atmosphere. Prav pri delu v skupini Atmosphere pa ga je opazil tudi Sole, glava založbe Anticon, in ga povabil k izvrstnemu projektu Deep Puddle Dynamics. Povezava ekipe, zbrane okrog založniške hiše Rhyme Sayers ter Anticon, je obrodila sadove in Slug je tako postal ena vidnejših podzemnih figur hiphopa v začetku tega tisočletja. Skupaj s producentom Grouchom sta fanta združila moči pri prvem delu Felta, serialke, ki bo očitno naslove pobirala pri njunih favoriziranih hollywoodskih igralkah.
Prvi del Felta je bil besedilsko dejansko povezan s Christino Ricci, preko katere sta svoje bolne in manj bolne želje in poglede na dekleta prevračala oba protagonista. Drugi del Felta pa kljub temu, da se je v naslovu znašla ena od zvezd »Cosby Showa« in nekdanja muza rockerja Lennyja Kravitza, Lisa Bonet, z njo nima neke resnejše konceptualne navezave. Očitno je, za razliko od prvega dela, v drugem naslovljenka le posledica odločitve, da bodo Felti nosili naslov po ne tako zelo eksponiranih in vidnih hollywoodskih zvezdicah. O Lisi Bonet je tokrat govor le v dveh skitih, drugje pa bi težko našli kakršnokoli konotacijo z njo.
Oba raperja, tako Murs kot Slug v tem primeru delujeta veliko bolj usklajeno kot prvič. V kolikor smo pri prvem delu dobili občutek, da sta fanta ploščo posnela na hitro, v dveh ali treh dneh, sta tokrat za izdelek porabila veliko več časa, ki pa še vedno ni primerljiv z vloženim časom v njune resneje pripravljene projekte. Besedilsko se tako odmikata od globokih, razmišljujočih misli raperskih kolegov in se vračata k preprostosti in zabavi, s katero se je kitil starošolski hiphop. Glavna tematika so kakopak dekleta, ki so omenjena na tisoč in en način, zabava, kako pivo in smešne, vsakdanje dogodivščine kakršne se dogajajo pravzaprav mnogim nočnim zabavljačem. Z zdravo mero hudomušnosti, zabavnosti in neobremenjenosti se ukvarjata z vsakdanjimi tegobami žurerjev in »dekletoljubcev«. Ravno preprostost in odmik od sicer mnogokrat odličnih razmišljujočih besedil, sta tista, ki nas v trenutkih, ko si preprosto zaželimo poslušati neobremenjene tekste, opomnita, da imamo na policah plošč tudi »A Tribute to Lisa Bonet«. Pozitivnost in že omenjena vsakdanjost sta tisti, ki jima hkrati lahko očitamo nepoglobljenost ter ju hvalimo zaradi neobremenjenosti, saj si tovrstnih plošč pravzaprav ne upajo izdajati ne podzemni, kot tudi ne tisti komercialnejši in vidnejši izvajalci. Tekstom je preprosto slediti, saj se ne poglabljajo v skoraj nič, edina malce zahtevnejša stvar so občasne zanimive besedne igre ter nekaj močnih »punchlinov«. Moč obeh raperjev je, da priznata, da govorita veliko neumnosti, njun pristop pa vseeno ni egotriperski - ne poskušata dopovedati, da sta boljša od ostalih raperjev. Sproščenost pri podajanju besedil je tista, ki ob humorju na prvo žogo, deluje ter je predstavljena zelo nevsiljivo in je tudi podana na način s katerim poslušalca prepriča o tem, da je namen besedil ravno v pomanjkanju neke velike filozofije ter globokoumnosti. Ni razmišljujočih metafor in parafraz, v njunih glavah so le dekleta, seks in dobra zabava, ki odražajo povprečen dan vsakdanjega človeka. Preproste zgodbice obeh raperjev pa nadgrajuje producent, ki je pravzaprav odgovoren za to, da vse skupaj izpade tako šaljivo, prebavljivo in ljudsko. Prav produkcijski del plošče, za katerega je poskrbel producent Ant, ki je tisti drugi član zasedbe Atmosphere, pa s svojimi precej minimalističnimi, na funku, discu in soulu sedemdesetih slonečimi sampli, dodaja ravno to kar tak izdelek potrebuje. Ant v preproste t.i. »boombap« beate, značilne za pred rapersko zlato obdobje in njegov začetek, vključuje tudi sample raperjev samih oz. se s sampli poigrava tako, da uporablja že mnogokrat uporabljene sample na svoj način. Tako na plošči lahko slišimo tako sample Ice-T-ja kot recimo tudi sample Beastie Boysev. Influenca črnske glasbe iz sedemdesetih in osemdesetih je vidna tudi takrat, ko se mešajo zvoki soula, funka, duba, elektronike ter klavirskih jazzy samplov. Ugotovitev, da je tokratni Felt v osnovi plošča Atmospherov, na kateri sodeluje Murs, je seveda več kot na mestu. Sploh, ko ugotovimo, da na njej najdemo skoraj vse produkcijske in tekstualne lastnosti Anta ter Sluga.
V poplavi hardcore emo bendov, je projekt Felt, pravzaprav zanimiva raperska inačica tega kitarskega emo povratka. Preproste glasbene podlage, so za razliko od prvega dela, tokrat odlično objele besedilsko neobremenjenost, Felt pa delujejo kot skupina dveh raperjev in producenta, ki imajo vsi pred seboj podobno sliko ustvarjanja hiphopa in delujejo kot kompleten raperski trojec. Med njimi je kemija, oba raperja sta stvar naštudirala veliko natančneje kot pri prvem Feltu, kar se vidi tako pri nekaterih menjavah verzov, kot tudi pri tem, da so prerasli nivo, na katerem bi vsak emsi zmetal skupaj nekaj rim, katere bi na hitro posadili na beate, ki z njunim govorjenjem sploh nimata veze. Pohvaliti velja tudi to, da na plošči ni niti enega produkcijskega ali vokalnega gosta, vpogled v osebnost vseh treh sodelujočih pa je več kot prepričljiv in dostopen tudi takrat, ko se teksti slišijo dokaj napadalno. Vse skupaj izpade kot zgodba povprečnega fanta, ki bi zvečer rad pripeljal domov kakšno dekle in se hkrati ne pritožuje, če mu to ne uspe. Felt je torej dan v življenju povprečnega sanjaškega samskega moškega, ki ljubi zabavo in šale na prvo žogo. Zabavo z glažem ustrezne alkoholne pijače pa si lahko zagotovite ob neobremenjenem poslušanju naslednjih kompozicij – »Reintroduction«, »Employees Of The Year«, »Your Mans And Them«, »Lisa (Never easty On My Nextel)«, »Morris Day«, »Dirty Girl«, »Early Mornin' Tony«, »Marvin Gaye«, »Life Vegas«, »Bonet (Cement Angels)«, »Woman Tonight«, »Gangster Ass Anthony« in »I Shot A Warhol«.
Tolpo sem spisal Jizah
Š2006, Jizah
Komentarji
komentiraj >>