Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nikoli paraliziran OFF (2845 bralcev)
Petek, 24. 2. 2006
Karmelina



Britanski policisti – tisti s smešnimi čeladicami - mislijo, da ne zaslužijo dovolj v službi. Tako več kot tisoč bobbyjev ob strani služi denarce na razne načine. Nekateri so se odločili vnovčiti svoje cvetličarske sposobnosti, drugi vodoinštalaterske, nekateri pa so preprosto tako lepi, da so shodili po modnih pistah.

Medtem ko je zelo popularno honorarno delo britanskih varuhov reda tudi masiranje, se lahko pri nas pohvalimo s tem, da naši policisti »masirajo« že v rednem delovnem času. Njim v pomoč, nam v šokantno doživetje pa bodo morda že kupljeni »paralizatorji«, s katerimi želi policija slavne strokovne prijeme dvigniti na višjo raven.

Berete - v želji, da se tresenje z elektrošoki ne bi razširilo še na prosti čas policistov - spisan OFF Program Radia Študent!


Lepo zveneča parlamentarna 'Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti' bo po prekinjeni seji o uvedbi električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva v rokah slovenskih policistov razpravo nadaljevala na naslednjem sestanku. Posebna delovna skupina notranjega ministrstva je že oktobra lani predlagala poskusno dobo za uporabo paralizatorjev, čemur ostro nasprotuje Amnesty International Slovenije. Inštitut za varovanje zdravja je sicer podal poročilo, da je paralizator čisto 'O.K. stvar', če ga uporabljajo za to usposobljene osebe. O smiselnosti paralizatorja in vseh nevarnostih, ki jih ta prinaša, smo povprašali Blaža Kovača iz Amnesty International Slovenije:

////////////////////////////////////////////////////////



O utemeljenosti navedb policije, da paralizator služi zmanjšanju poškodb, pa tole:

////////////////////////////////////////////////////////


V Iraku pa policisti ne uporabljajo samo pendrekov in paralizatorjev, temveč tudi druga podobna sredstva in ukrepe. Po izbruhu nasilja, ki se je še bolj množično razpaslo po napadu na šiitsko mošejo v Samari, je iraški premier Ibrahim Džafari do šestnajste ure po lokalnem času v Bagdadu in še treh regijah – Dijala, Babilon ter Salahedin - podaljšal policijsko uro. Sinoči je namreč uvedel policijsko uro od osmih zvečer do šestih zjutraj, ki pa jo je iz strahu pred krvavimi obračuni še podaljšal. Ker je petek, ki je za vernike pomemben dan, se v državi bojijo, da ne bi prišlo do novega vala nasilja med šiiti in suniti.

Tudi filipinska predsednica Gloria Macapagal Arroyo je razglasila izredne razmere, potem ko je vojska sinoči preprečila domnevni poskus državnega udara. Nekaj ključnih častnikov je dala aretirati, ker naj bi bili vpleteni v poskus vojaškega udara. Predsednica vlade je v televizijskem nagovoru desnico in komuniste obtožila, da načrtujejo strmoglavljenje demokratično izvoljene vlade. Dober del prebivalstva pa se ne strinja s tako imenovano demokratično izvoljeno oblastjo, kar potrjuje tudi protivladni protest v Manili, na katerem se je kljub prepovedi demonstracij zbralo več tisoč ljudi. Potestniki zahtevajo odstop predsednice Arroyo in nasprotujejo razglasitvi izrednih razmer.

Miloševiča pa so v Haagu že tako vzljubili, da si ne prestavljajo parih mesecev brez njega. Sodni senat haaškega sodišča je namreč zavrnil zahtevo bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, da bi mu za nekaj časa dovolili zdravljenje v Moskvi. Bojijo se namreč, da bi bilo Slobodanu tako udobno pri bratih Rusih, da se ne bi hotel vrniti nazaj pred sodnike. Miloševičevi odvetniki pa tudi niso dostavili dovolj dobrih dokazov, ki bi prepričali haaško sodišče, da Miloševič resnično potrebuje zdravljenje v Moskvi na kliničnem centru za kardiovaskularno kirurgijo. Če želi, da ga zdravijo ruski specialisti, pa le-ti lahko mirne volje pridejo v Haag.


Zunanja ministrica Združenih držav Condoleezza Rice še vedno romari po Bližnjem vzhodu. Potem ko je nenapovedano s svojim obiskom blagoslovila Libanon, svojo turnejo končuje v Združenih arabskih emiratih. Zopet sta bili temi pogovorov zmaga Hamasa in jedrski apetiti Irana, poklepetali pa so tudi o načrtovanem prevzemu vodenja dela terminalov v šestih ameriških pristaniščih s strani podjetja Dubai Ports World. Temu nasprotujejo nekateri patriotski ameriški kongresniki, saj naj bi imeli nekateri udeleženci napadov na New York in Washington nekaj časa svojo bazo tudi v Združenih arabskih emiratih. Tako Riceova kot ministri držav 'Sveta za zalivsko sodelovanje' pa se strinjajo, da na območju Perzijskega zaliva ne bi smelo biti orožja za množično uničevanje. Ja, iz regije bo potrebno le še umakniti kakih 180.000 vojakov okupacijskih sil.

Njim pa se pridružujejo domači vrli fantje, saj je prišel dan, ko je začela slovenska vojska iskati slavo na peščenih sipinah daleč od doma. V skladu z odločitvijo slovenske vlade z dne dvanajstega januarja so vojaki odpotovali najprej v Neapelj, zdaj pa v okviru alianse NATO hitijo osvobajat Irak in služit kruh v »najbolj varen« kraj v puščavi, in sicer v center za urjenje iraških domobrancev Al Rustamija v bližini Bagdada. Verjetno najbolj bizaren razlog za nadgraditev slovenske vojske v okupacijsko pa je, kot je poudaril premier Janša, skrb za lastno varnost.

Ne bi bilo slabo, če bi tudi te naše vojake poslali na dodatno izobraževanje. Predlagamo Delavsko-punkersko univerzo, na kateri je Marta Gregorčič predavala o radikalnem izobraževanju. Poročilo s predavanja nam je podal Andrej Pavlišič:

//////////////////////////////////////////////////////////////


OFF sta družno spisala Boris in Karmelina!!!


Komentarji
komentiraj >>