Nedelja, 4. 12. 2005
petras
Pesnik in romanopisec Rabah Belamri, rojen leta 1946, je leta 1962 izgubil vid, kar je poleg spomina na otroštvo postalo osrednji motiv številnih njegovih del. Po študiju sodobne književnosti in doktoratu v Franciji, se je posvetil predvsem književnemu ustvarjanju in prevajanju tradicionalnih arabskih pripovedk. Navdušenje nad ustno pripovedno tradicijo je močno vplivalo tudi na stil njegovega pisanja. Leta 1995 je umrl v Parizu.
Po avtobiografski pripovedi iz otroštva Sonce pod sitom leta 1982, je objavil osem pesniških zbirk in tri romane, med katerimi sta največ pozornosti pritegnila Ranjeni pogled iz leta 1987 in Ženske brez obraza iz leta 1992. Zbirka zgodb Otočje spomina, z letnico 1990, iz katere so tudi pričujoče zgodbe, niza prizore iz otroštva. Po avtorjevi smrti je leta 1996 izšel še nedokončani roman Kronika časa nedolžnosti.
Komentarji
komentiraj >>