Kljub temu da mineva že 96 let, kar je nemška komunistka Clara Zetkin na Drugi nemški mednarodni konferenci socialističnih žena predlagala praznovanje mednarodnega dneva žensk, bi težko trdili, da so dandanes ženske že povsem enakopravne z moškimi. Kot vsako leto tudi tokrat na to dejstvo opozorjajo najrazličnejše raziskave raznoraznih statističnih uradov.
Domači republiški urad za statistiko je tako dan pred mednarodnim dnevom žena izpostavil, da je stopnja registrirane brezposelnosti tudi v domovini za ženske višja kot za moške. Nadalje pa so slovenske matere in žene zaradi usklajevanja družinskega življenja z zaposlitvijo pogosteje odsotne z dela, opravijo manj nadur, so zato slabše plačane in počasneje napredujejo na delovnem mestu oziroma v karieri.
V prid položaju žensk na Slovenskem sicer govori podatek, da jih je, kljub temu da se vsako leto rodi manj deklic kot dečkov, v skupnem številu prebivalstva dva odstotka več kot moških, ker ženske pač živijo dlje.
Na pravzaprav slab položaj žensk na Slovenskem pa kaže primerjava med prebivalkami evropske petnajsterice. Povprečna prebivalka Slovenije tako dnevno porabi skoraj osem ur za plačano in gospodinjsko delo, več temu delu pa nameni le Litovka. Najmanj časa, 2 uri in osem minut, pa dnevno porabi za prehranjevanje in osebno nego, s čimer je povsem primerljiva zgolj z povprečno Estonko in Finko.
Kako zelo emancipacijsko nerazvita država je domovina, pa potrjuje tudi podatek, da je povprečna Slovenka s štirimi urami in pol prostega časa, kolikor naj bi ga statistično imela na razpolago, na desetem mestu med povprečno evropsko žensko petnajsterico. Povprečna slovenska ženska je sicer danes stara 42 let, kar je dobra tri leta več kot znaša aktualna povprečna starost moškega.
Poslušate izstopu domačih mater in žena iz statistične povprečnosti naklonjen off program radia Študent!
Razblinil se je dvom o patriotizmu Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. To je namreč soglasno potrdilo zahtevo vojske, da lahko bodoče soldate novači tudi na univerzah. Kot je znano, ameriška vojska prepoveduje služenje homoseksualcem, ki so svoje spolno nagnjenje tudi javno priznali, kar pa je v nasprotju s pravili univerzitetnih kampusov. Ta namreč na svojih tleh ne dovoljujejo tovrstnih dejavnosti organizacijam, ki vodijo diskriminatorno politiko, med katere v tem pogledu očitno sodi tudi vojska Združenih držav. Univerzam tako ne preostane drugega, kot da popustijo, saj v nasprotnem primeru izgubijo skupno 35 milijard zelencev proračunskega denarja. Vojna torej divja že nekaj časa tudi na tleh mogočne Amerike.
Tudi Zacariusu Moussaouiju, enemu od domnevnih sokrivcev za napade enajstega septembra 2001, se na ameriških tleh ne piše dobro. Sodni postopek proti njemu na zveznem sodišču v Alexandriji se bliža zanj nič kaj prijetnemu koncu. Tako bodo odločili le, ali bo Moussaoui usmrčen, ali zaprt do konca življenja. Francoz maroškega porekla sicer priznava članstvo v Al Kaidi in se hvali, da bi moral z ugrabljenim potniškim letalom aterirati na Belo hišo, zavrača pa kakršnokoli vedenje o pripravah ali participacijo v septembrski napadih. Tožilstvo mu očita, da po aretaciji avgusta istega leta agentom FBI ni povedal ničesar o pripravah na septembrske napade. Kljub pomanjkljivim dokazom in zanikanju krivde pa o njegovih možnostih za pošteno sojenje presodite kar sami.
V Washingtonu se mudi na obisku ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Malce bo poklepetal tako z ameriškim predsednikom Bushem kot državno sekretarko Riceovo. Srečanja med slednjo in njenim ruskim kolegom so sicer redna, zdajšnji obisk pa vidita kot priložnost za nadaljevanje pogovorov o zadevah, kot so iranski jedrski program, razmere na Bližnjem vzhodu, energetska vprašanja pa tudi razvoj demokracije v Rusiji. O tej je podala svoje mnenje tudi ameriška neprofitna organizacija 'Svet za mednarodne odnose', ki v svojem poročilu ugotavlja, da medtem ko avtoritarni Putin zatira medije, parlamentu odvzema pristojnosti in uporablja energetske vire kot politično orožje, postavlja Bush za cilj svoje zunanje politike prav demokracijo. Toliko o strokovnosti in nepristranskosti omenjene organizacije.
Na južnem delu istega kontinenta, v Boliviji namreč, se je novoizvoljeni predsednik Evo Morales – kot je obljubil v predvolilni kampanji – zavzel za novo ustavo. Ta naj bi spremenila »kolonialni status in neoliberalni model, ki je škodoval državi«. Morales je nabiral glasove z obljubami o spremembi neoliberalne gospodarske politike in nacionalizaciji naravnih virov. Skoraj dve stoletji po osvoboditvi Bolivije izpod jarma, takrat španskega, je Morales z izjavo: »Borimo se za samoosvoboditev!« napovedal ponoven boj proti okupatorju, tokrat neoliberalizmu, ki je s svojo okrutnostjo in pehanjem za dobički potisnil celo Južno Ameriko v revščino ogromnih razsežnostih.
Revščino v Rio de Janeiru pa s pridom izkorišča mafija, ki ji znamenite favele predstavljajo hvaležen teren za preprodajo mamil. Proti njej pa so prvič po sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja v revnih predelih Ria ukrepale brazilske varnostne sile. Tokrat s kar 1200 vojaki ob podpori tankov in helikopterjev, ki so zasedli osem favel. Povod za operacijo naj bi bila kraja nekaj orožja po napadu na vojašnico v Riu pred nekaj dnevi.
Izrael si pridržuje pravico do operacij načrtnih likvidacij palestinskih skrajnežev, kot jim radi pravijo. Izraelski obrambni minister, Šaul Mofaz, je zatrdil, da ne bo varen niti mandatar za sestavo nove palestinske vlade Ismail Hanija, če bo Hamas nadaljeval napade. Izraelska politika izvensodnih pobojev je po prepričanju izraelskih oblasti pravična in jo bodo nadaljevali, kot pravijo, s kirurško natančnostjo. Priljubljenost pri židovskih skrajnežih pa si uradni Tel Aviv le ne bo tako zlahka dvignil, saj je Ehud Olmert, ki začasno opravlja naloge premierja, v predvolilne namene napovedal, da bodo v prihodnjih letih znatno zmanjšali izdatke za judovske naselbine na Zahodnem bregu.
Na obisku v »obljubljeni deželi« se mudi naš narodni guru Janez Drnovšek, ki so ga v Izraelu sprejeli z vojaškimi častmi, v duhu pravičnosti pa se bo Drnovšek sešel tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Vojaška parada ne, vojaške časti pa ja?
V Iraku nič novega. V več eksplozijah je umrlo najmanj pet ljudi, Arabska televizijska mreža Al Džazira pa je predvajala videoposnetek, ki prikazuje tri od štirih, novembra ugrabljenih sodelavcev humanitarne organizacije 'Christian Peacemaker'. Vse to pa bi lahko postal le še spomin za v Iraku nameščene britanske vojake. The Daily Telegraph namreč piše, da naj bi se večina od 8000 otoških vojakov iz Iraka umaknilo do poletja 2008. Časnik se sklicuje na visokega častnika v Bagdadu Nicka Houghtona in poroča, da naj bi se začel umik že letos spomladi. Vse to seveda pod pogojem, da bodo lahko državo kontrolirali tudi samo preko iraških varnostnih sil.
V domovini, ki danes obeležuje dan pomorstva, kar naj bi bil kroven dokaz, da smo pomorska država, pravo malo vojno bijeta sodna in izvršno-zakonodajna oblast. Prvo je resno skisal namen druge, da ji z zakoni o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odlokom o plačah funkcionarjev zniža plače. Sodniški ceh je zato že pokazal zobe in po novem žre tako pregovorno ne preveč učinkoviti sodniki v domovini delajo zgolj toliko, kot jim predpisuje norma sodnega sveta. Po zaščito pa se je taista krovna sodniška inštitucija danes s predlogom za zadržanje spornih zakonskih določil po poročanju Radia Slovenija obrnila še na že tako preobremenjeno Ustavno sodišče.
Svoj boj z domačimi policijskimi in sodnimi mlini pa nadaljuje tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih, Aleksander Todorović.
///////////////////////////
Todoroviča smo seveda pobarali še, za kaj pravzaprav sploh gre?
///////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>