Obeležujemo šestindvajseto obletnico smrti velikega Josipa Broza Tita. Novica o koncu življenjske poti edinega omembe vrednega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije je povzročila prave hudournike solz in izlivov žalosti. Tito je vsekakor igral veliko vlogo v med- in povojnem času na naših ozemljih, pa tudi širše. Bil je glavni akter v Gibanju neuvrščenih, ki je predstavljalo protiutež takratni blokovski planetarni ureditvi.
Nikakor ne dvomimo v iskreno priljubljenost Tita med Jugoslovani vseh barv in velikosti, vseeno pa nam solze ob spominu na največjega balkanskega vodjo zadržujejo določene malenkosti. Med njih bi vsekakor lahko šteli Goli otok, monopol nad političnim spektrom in s tem povezano vladavino, oziroma po tako opevanih demokratičnih standardih očitno diktaturo, ki je za povrhu trajala celih petintrideset let. Kljub temu pa priznajmo nekaj: v Jugoslaviji smo živeli v kvazikomunizmu, medtem ko zdaj živimo v kvazidemokraciji, s tem, da so včasih ljudje vsaj imeli službe – in vedeli, za koga delajo.
Berete - nostalgičnim občutkom navkljub – diktaturam vseh vrst vedno nenaklonjeni OFF Program Radia Študent!
Francija in Velika Britanija sta v Varnostnem svetu Združenih narodov predstavili predlog resolucije, ki od Irana zopet in še bolj odločno zahteva, naj se poslovi od bogatenja urana in z njim povezanih raziskav. Resolucija sankcij sicer še ne predvideva, vendar lahko po sedmem poglavju ustanovne listine Irance ta 'čast' doleti tudi naknadno. Besedilo sta Francija in Velika Britanija usklajevali z Nemčijo in Združenimi državami, vendar se s predlogom ne strinjajo prav vsi. Zaenkrat sankcijam, kot je itak znano, ostro nasprotujeta Rusija in Kitajska. Če vzamemo v obzir slo po moči in kontroli, ki se najbolj domače počuti prav v takšnih gigantih, iskreno dvomimo, da omenjena dvojica Zahodu kljubuje zavoljo dobrobiti prebivalcev Irana.
Vsekakor pa dobrobit Irancev ni bila osrednja tema klepeta med ameriškim predsednikom Bushem in nemško kanclerko Merklovo. Na drugem srečanju v Beli hiši sta, kaj pa drugega, postregla z všečnimi floskulami o diplomatski rešitvi zapleta. Bush je prav mirovniško opozoril, da jedrsko orožje ni sprejemeljivo, verjetno pa se niti nihče od prisotnih novinarjev ni vprašal, kako se s takšnim stališčem skladajo tisoče jedrskih konic v ameriškem arzenalu. Več o dogajanjih na ameriških tleh in širše nam bo povedala naša dopisnica iz ZDA, Lidija Poljaček:
/////////////////////////////////////////////
Podržavljenje bolivijskih energetskih virov še vedno dviga tone prahu. Nedavno izvoljeni bolivijski predsednik Evo Morales je namreč v skladu s predvolilnimi obljubami podržavil rezerve nafte in zemeljskega plina. Nestrinjanju naftnih mogotcev se pridružuje tudi William Ramsey, drugi človek Mednarodne agencije za energijo. Ramsey pravi, da obstaja med podjetji in državo vzajemna odvisnost in da bo, če med njimi ni ravnotežja, na koncu izgubila država. Že kar grozečo izjavo je podkrepil še z zastraševanjem Brazilije in Argentine, saj naj bi kratkoročne posledice bolivijskega ukrepa najbolj prizadele prav energetsko oskrbo regije. Ob vseh teh modrostih je omemba boja proti brutalnemu izkoriščanju naravnih bogastev in revnih prebivalcev s strani nadnacionalnih gigantov kar nekako izpuhtela.
Morda bo izpuhtelo tudi nasilje v Darfurju. Ameriški diplomat Robert Zoellick je predlagal popravke osnutka mirovnega sporazuma, ki so ga konec aprila v Nigeriji predstavili posredniki Afriške unije. Dejanje Zoellicka se zdi uporniškemu Sudanskemu osvobodilnemu gibanju pozitiven napredek, vendar zadovoljstvo ni popolno. Seif Eldin Harun, predstavnik pogajalske skupine omenjenega gibanja, meni, da popravek še vedno zaostaja za njihovimi pričakovanji. Uporniki bi namreč radi združitev Darfurja v eno samo upravno enoto sudanske federativne strukture.
Nam bližje Kosovo, oziroma decentralizacija le-tega, pa je tema pogovorov med delegacijama Beograda in Prištine, ki se ravnokar odvijajo na Dunaju. V tokratni, že četrti rundi, bo sodnik zopet Albert Rohan, namestnik posebnega odposlanca Združenih narodov za pogajanja o Kosovu, Marttija Ahtisaarija. Ta optimistično, če že ne malce preveč naivno napoveduje možen konec pogajanj o decentralizaciji za julij, nato pa naj bi sledila pogajanja o končnem statusu Kosova. Zahteve srbske in albanske strani so seveda nekomplementarne. Priština tako zahteva model, ki ne bi temeljil na etničnem načelu in po katerem bi imela oblast v Prištini glavno vlogo v občinah. Beograd pa predlaga široko avtonomijo za občine z večinskim srbskim prebivalstvom. Prav ta razhajanja so bila razlog za neodločen izid v prejšnjem krogu pogovorov. Bomo videli, kdo bo imel več kondicije tokrat.
V Italiji se boj tudi po parlamentarnih volitvah še ni umiril. Špekulacije so se zopet razvnele ob objavi italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampia, da se ne namerava potegovati za drugi sedemletni predsedniški mandat. Berlusconi, zdaj že 'Bogu hvala' bivši premier, zopet straši. Grozi z bojkotom volitev, če bo v tekmi za predsedniški mandat kot prvi kandidat nastopil Massimo D'Alema, sicer vodja Demokratične levice. Berlusconijev kandidat je enainsedemdesetletni novinar in državni sekretar Gianni Letta, rešitev za oba tabora pa morda predstavlja Giorgio Napolitano, zmerni pripadnik levosredinske koalicije. Glede na vse dogovore o morebitnih kandidatih, ki se dogajajo za zaprtimi vrati, lahko upravičeno dvomimo v resničnost demokracije pri sosedih.
Za tokratni OFF nosi krivdo Boris.
Komentarji
komentiraj >>