Torek, 30. 5. 2006
juREm
Vsak Herbertov album je vsaj deloma tudi konceptualni album. Na plošči Bodily Functions je na primer semplal telesne zvoke, pri Arround The House so bili zvočni materal naključni predmeti iz hiše ali stanovanja, pri svoji predzadnji plošči Plat Du Jour pa je posnel zvoke hrane in embalaže, v kateri nam jo dostavijo velike prehrambene korporacije. Tukaj je Matthew Herbert lahko tudi izrazito političen, saj ima domala vsak njegov izdelek tudi protestno noto, pa naj gre za izkoriščevalsko prehrambeno industrijo, ki nas sili v konzumiranje poceni in nekvalitetne hrane ali pa za multinacionalke, kot so Gap, Shell, Starbucks in McDonalds, ki uničujejo lokalne identitete in ponujajo poceni izdelke, ki v še večjo bedo spravljajo prebivalce tretjega sveta. Tudi njegov novi album predstavlja koncept razdalje oziroma odtujenosti v naših življenjih, Herbert pa ga začne z namenom, da bi iz oblasti spravil britanskega premiera Tonyja Blaira, da doseže umik ameriških sil iz Iraka in da med pogonskimi sredstvi zagotovi primerno zamenjavo za nafto. Kot sam pravi, mu verjetno ne bo uspelo, toda kot vedno bo povedal svoje mnenje. Mogoče ne prav konkretno v besedah in stavkih, vsekakor pa nekje v podtonu songov, ki jih kot običajno izvaja njegova življenjska sopotnica Dani Siciliano, pridružita pa se ji še Neil Thomas in Dave Okumu.
Komentarji
komentiraj >>