Fotografska razstava Sodobni nomadi, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, se ukvarja z izzivi preživetja ljudstva Kel Tamašek v modernem svetu. Njena glavna prednost je v dejstvu, da ne predstavlja evropskega znanstvenega ali humanitarnega, prevečkrat pokroviteljskega pogleda na prebivalce afriške celine. Njen avtor Sulejman Mohamed namreč izhaja iz nomadske družine skupine Illbakan iz severozahoda Nigra. Fotografije tako predstavljajo njihovo življenje, težave, spremembe in ideje za prihodnost, kakor jih vidijo skozi lastne oči, brez zahodnih posrednikov.
Kel Tamašek so sicer še eno izmed ljudstev, ki globalnemu sistemu zaslužka in stalne ekonomske rasti predstavljajo povsem nepotrebno nadlogo. Nomadski živinorejci iz Sahela in Sahare, sicer poznani po kolonialnem nazivu Tuaregi, so več kot dve tisočletji obvladovali trgovske poti preko puščav, od mest na južnem saharskem robu do mediteranskih obal Afrike. Francoske kolonialne želje so pred stotimi leti povzročile prvo nasilno podreditev za centralistično državno oblast vedno nevarnih nomadov. Nočna mora pa je prišla z dekolonizacijo oziroma tako imenovano osvoboditvijo Afrike.
Novonastale afriške države, katerih meje so se izrisale na podlagi umetnih kolonialnih razmejitev, so nomade razbile in jim hkrati onemogočile temeljno dobrino - neomejeno gibanje. Njihovo obsežno naselitveno območje je bilo razdeljeno med Alžirijo, Libijo, Mali, Burkino Faso in Niger. Dodaten problem povzročajo še globalne spremembe podnebja - hude suše, ki uničujejo njihove črede, saj se ne morejo več odseliti za boljšo pašo onkraj nacionalnih mej. Za prihodnost ljudstva se zato postavlja temeljno vprašanje - ali vztrajati v omejenem nomadizmu ali oblikovati neko novo obliko ustaljenega življenja.
Razstava prikazuje prehodno obdobje med starim tradicionalnim življenjem neomejenega nomada in zahtevami, ki jih postavljajo nove življenjske okoliščine. Del ljudstva se je moral z izgubo čred odseliti v mesta, kjer opravljajo različna dela. Medtem pa nekateri eksperimentirajo s poljedelstvom na podeželju. Na eni strani so tako fotografije, ki bi bile brez težav posnete nekaj stoletij nazaj, druge pa predstavljajo sodobne nomade, ki se preživljajo kot turistični vodiči, šoferji, rokodelci in stražarji hiš. Tudi avtor Suleyman Mohamed je razpet med svojo družino v mestu in tisto na podeželju, enkrat električar in šofer za turistično agencijo, drugič nomadski živinorejec.
Življenje v mestih in stalna naselitev povzročata postopno izgubo lastne identitete. Glavni problem nomadov je pomanjkanje izobrazbe, ki bi jim omogočila pridobitev boljšega zaslužka in so posledično prisiljeni v življenje na obrobju urbanih središč kot cenena delovna sila. Na žalost pa politiko priseljevanja v mesta spodbujajo oblastne strukture, ki v nomadizmu vidijo zastarelo obliko preživetja, povrh vsega izven državne kontrole.
Razstava ne da končnega odgovora o prihodnosti ljudstva Kel Tamašek in pušča vrata odprta za različne scenarije od stalne naselitve do ohranitve nomadizma. A kot poudari njen avtor, bo do ustalitve v primeru nadaljevanja hudih suš skoraj zagotovo prišlo. Do tega ne sme priti v mestih, kjer bi postopoma izginili, ampak na njihovih tradicionalnih področjih poselitve, v skladu z njihovimi potrebami.
Off poročilo je pripravil Mitja S.
Komentarji
komentiraj >>