OFF NAPOVEDNIK
Mestni svet montanskega mesta Manhattan v Združenih državah Amerike je izdal odredbo, po kateri se mora neki moški na vsak način rešiti svoje koze. Bob Perkins ima namreč kozo, ki je njegov hišni ljubljenček, hkrati pa jo uporabi tudi za to, da mu pred vrati požre vso travo. Perkins pravi: "Lahko imam dva neznosna psa, ne morem pa imeti simpatične kozice." Župan mesta, Tony Haag, trdi, da se mesto, ki ima okoli 1.400 prebivalcev, širi, in da si ne morejo privoščiti, da bi imel kdo kozo kot hišnega ljubljenčka. "Če bi mu dovolil, kaj bi ustavilo druge meščane, da bi si za ljubljenčka omislili kozo," se sprašuje Haag.
Sicer se je mestnemu svetu pred kratkim pritožil neki bližnji Perkinsov sosed. Najprej je policija, ki je primer obravnavala, dejala, da bi lahko dobil visoko denarno ali celo zaporno kazen zaradi tega, ker v mestu ne sme imeti živali. Pozneje se je mestni svet odločil, da mora Perkins kozo, ki jo ima več kot leto dni, odpeljati iz mesta.
Sadie Hensler, ki je najela hišo poleg Perkinsove, je mestnemu svetu sicer napisala pismo, v katerem pravi, da je koza prijazna in mirna. Drugi sosed, Harold Ralston, pa je povedal: "Vse, kar počne, je, da pomuli travo pred hišo." Preden je imel Perkins Buddyja – kozo -, je imel na svojem posestvu ovco. Sam pravi: "Vsega skupaj sem imel 13 ovac in vsem je bilo ime Buddy. Bile so resnični magnet za ženske. Tako sem celo spoznal polovico svojih nekdanjih žena."
Poslušate kozji OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Umrla je Komisija Združenih narodov za človekove. Nasledil jo bo Svet Združenih narodov za človekove pravice, ki bo začel delovati v ponedeljek. Svet je bil ustanovljen, ker je dosedanja komisija vse bolj izgubljala na verodostojnosti. Z ustanovitvijo sveta naj bi se položaj človekovih pravic v svetu v prihodnje izboljšal. Že volitve v nov 47-članski svet pa so pokazale, da do sprememb v delovanju svetovne organizacije lahko prihaja le postopoma, saj je bilo izvoljenih nekaj držav, ki nimajo ravno zglednega odnosa do človekovih pravic znotraj lastnih meja.
V kategorijo držav z nikakvim odnosom do človekovih pravic prav gotovo spada Nepal. Nepalski premier Girija Prasad Koirala se je v Katmanduju z vodjo maoističnih upornikov Prachando sestal na prvem krogu neposrednih pogovorov, katerih cilj je končati deset let trajajoči upor maoističnih upornikov. Gre za prve formalne pogovore med uporniki in vlado v Katmanduju, katerih namen je predvsem končati desetletje krvavih spopadov in omogočiti sprejem nove ustave. Maoisti so bili svoj čas glavni nasprotnik tudi sedanji oblasti. Pridružili so se tudi skupnemu boju sedmih glavnih opozicijskih strank za obnovitev demokracije, potem ko je kralj Gyanendra februarja lani razglasil absolutno oblast. Njegovo 14-mesečno obdobje absolutizma je prekinila šele aprilska splošna stavka in ulični protesti.
Protest si prav gotovo zasluži nova pogruntavščina vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Tako so s petimi glasovi za in štirimi proti policiji priznalo pravico, da vstopi v stanovanje osumljenca s sodnim nalogom tudi brez trkanja. V ameriški sodni praksi je doslej veljala navada, da morajo policisti najprej potrkati na vrata in počakati do 20 sekund, preden lahko vstopijo na lastno pest. Povod za takšno odločitev je primer Bookerja Hudsona. Oboroženi s preiskovalnim nalogom so policisti iz Detroita leta 1998 prišli pred Hudsonov dom, vstopili skozi odklenjena vrata ter v stanovanju našli pištolo in kokain. Hudson se je na tak postopek pritožil, vrhovni sodniki pa so njegovo pritožbo s svojo odločitvijo zatrli že v kali.
Eden od sodnikov, Antonin Scalia, je v obrazložitvi dejal, da takšne policijske napake ne morejo biti vozovnica za prosto pot kriminalcev iz zapora. To se je doslej redno dogajalo, saj lahko vsak dober odvetnik svojo stranko spravi iz zapora, če je policija kršila pravila postopka. Sodišča so bila ponavadi naklonjena zaščiti 4. amandmaja ameriške ustave, ki ščiti pred nerazumnimi preiskavami. Sedaj se lahko na to požvižgajo.
Na človeška življenja se požvižgajo tudi v izraelski vojski. V letalskem napadu so bili ponoči ubiti trije Palestinci, ki so skušali podstaviti eksploziv v osrednjem delu meje med območjem Gaze in Izraelom. Palestinski aktivisti so pred tem z območja Gaze na jug Izraela izstrelili pet raket. Izraelci so na napad odgovorili in začeli streljati na napadalce, ki so zatem zbežali.
Pred razjarjenimi študenti bežijo atenski policisti. Več tisoč študentov, ki nasprotujejo reformam izobraževlanega sistema, je namreč zasedlo center Aten. Tokratne demonstracije so nadaljevanje različnih protestov, ki so jih študenti v preteklih tednih pripravili na univerzah. Protest v Atenah se je začel mirno, nato pa je študenteraju prekipelo in začeli so razbijati izložbe trgovin. Policija, ki za nerede že po defaultu krivi anarhiste, je prijazno odgovorila s silo in solzilcem. Študentje nasprotujejo osnutku zakona, ki naj bi ga grški parlament obravnaval jeseni in bo prvič v zgodovini dovolil ustanovitev zasebnih univerz, predvideva pa tudi spremembe ocenjevanja tako študentov kot tudi učiteljev. Desnosredinska vlada napoveduje, da bo tako napredoval izobraževalni sistem.
Ne izobraževalni sistem, pač pa milice islamskih sodišč uspešno napredujejo z zavzemanjem Somalije. Po osvojitvi Mogadiša so tako zasedle še druga mesta in kmalu bi lahko nadzorovale celoten južni del Somalije. Tako so zasedli mesto Baladvajne ob meji z Etiopijo in odstavili guvernerja, ki je bil privržen začasni somalijski vladi. Ta je v sredo privolila v napotitev tujih mirovnih sil, do katere pa je verjetno še daleč, saj še ni znano, kdo bi jih lahko napotil. Proti borcem islamskih sodišč se borijo pripadniki samooklicanega protiterorističnega zavezništva, ki naj bi ga finančno podpirale ZDA, saj se bojijo, da bi lahko Somalija postala oporišče islamskih skrajnežev in Al Kaide, kot je bil to Afganistan pred padcem režima talibanov.
Islamska sodišča so sicer postala priljubljena med Somalci, saj jim je po dolgih letih brezvladja uspelo zagotoviti vsaj nekaj reda in miru, vendar se na Zahodu mnogi zgražajo nad krutimi metodami sodišč, kot so javne usmrtitve, ki jih kot kazen določajo strogi šeriatski zakoni.
V Južni Afriki zaznamujejo 30. obletnico študentske vstaje v Sowetu, ki je pomenila preobrat v boju proti apartheidu. Predsednik države Thabo Mbeki je v počastitev zgodovinskemu dogodku vodil pohod po isti poti, kot so jo leta 1976 opravili temnopolti študenti, ki so tako protestirali proti zakonu, ki jih je silil k učenju južnoafriške angleščine. Policija je takrat streljala na najstnike in jih več ubila, kar je izzvalo ostro nasprotovanje večinskega temnopoltega prebivalstva. Leta 1990 se je potem končala prevlada belopolte manjšine, za prvega temnopoltega predsednika pa je bil izvoljen Nelson Mandela.
Končujemo doma. Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj je po vzoru bralne značke, katere začetek prav tako sega na Prevalje, zastavilo projekt slovenskih pevskih značk. S podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih pevskih značk, ki jih bodo mladim pevcem podelili prvič, želijo med mladimi vzbuditi večje zanimanje za slovensko posvetno in cerkveno pesem.
Bronaste, srebrne in zlate pevske značke, ki so jih poimenovali Slomškova, Kramolčeva in Adamičeva pevska značka, bodo prejeli pevci, stari med šest in 15 let iz šestih nastopajočih zborov. Značke prejmejo otroci za sodelovanje v šolskih in cerkvenih zborih, lahko pa se zanjo potegujejo tudi posamezniki, ki se naučijo lepo zapeti določeno število pesmi, kot to določa pravilnik. Zamisel o slovenski pevski znački so snovalci ponesli tudi med zamejce, zato že na prvi podelitvi pevskih značk sodeluje tudi otroški zbor iz zamejske Koroške.
Komentarji
komentiraj >>