Bitshift je ime generatorja, ki distorzira zvok na ravni računalniških bitov in izvira iz računalniškega programa za manipulacijo zvoka v realnem času MAX/Msp. Z Bitshiftom galerija slovenski publiki predstavlja v razstaviščih le redko prisotno produkcijo. Ta izbrana in v polje sodobne umetnosti naseljena produkcija za generiranje zvoka uporablja elektronske medije in ni ne »klubska«, ne »modernistična« glasba. Njena posebnost je, da zaobjema kompozicijo, eksperiment ter prostorsko instalacijo in se dogaja v živo.

S projektom galerija vzpostavlja kulturo zvočne umetnosti in odpira diskurz o kognitivnih, konceptualnih, simbolnih in estetskih aplikacijah zvoka kot izraznega sredstva. Fajfrićev projekt, kombinacija zvoka in podobe, pravzaprav zvok, ki spodbuja in ustvarja podobo, se odlično umešča v konceptualne okvire Bitshifta.

Tuning The Countries III obiskovalca galerije sprejme z izjemnim hrupom, ki skorajda preseže mejo, ki jo naša ušesa še lahko prenesejo. Pa vendar se projekt devetindvajsetletnega, v Beogradu rojenega umetnika, ki živi in dela v Amsterdamu, kljub aktualnim političnim konotacijam, formalno vzpostavlja kot estetsko, skorajda k meditativnosti vabeče delo.

Prašna abstraktna površina v zatemnjenem prostoru je v neprestanem gibanju, vseskozi v fluidnem spreminjanju lastne materialne prisotnosti. Vibriranje membrane sproža premike prahu, ki leži na njeni površini. Abstraktna, bledo-siva podoba se zato pred našimi očmi vseskozi spreminja.

Gibanje, premeščanje, brbotanje in preoblikovanje prahu na membrani je vzpodbujeno z zloveščim hrupom, ki najprej spominja na bližanje vojaškega udara, na vrhuncu svoje jakosti pa obiskovalec, če prenese napadalni vdor zvoka, obstoji v središču zvočnih podob vojne vihre.

Nasilnost zvoka je vzrok za subtilno estetiko fluidne abstraktne podobe. Abstrakcijo lahko, kot smo tolikokrat izkusili v času visokega modernizma, mnogokrat beremo tudi kot vtis iz narave. Abstraktna krajina se v branje tokrat ponuja tudi kot izrazito političen prizor. Nad tektonskimi premiki v navidezno realnem prostoru se dvigujejo oblaki prahu, vse skupaj pa sproža neznana politična sila, prisotna zgolj kot glušeči zvočni napad na obiskovalca in pokrajino.

Ali je Fajfrić želel, da se spomnimo dogodkov na Balkanu, v Afriki ali na Bližnjem Vzhodu ni pomembno. Kljub temu, da lahko njegova rojstna identiteta sproži ideje o razlogih za Tuning the countries, se te razblinijo v široki, nepatetični instalaciji z gotovo sporočilnostjo. Nevidne niti, ki jih vlečejo še bolj nevidne roke spreminjajo podobo našega sveta. Kljub temu, da je njihova strategija jasna vsaj njim samim, pa je ne morejo dokončno nadzorovati. Akcija ne povzroči samo reakcije, ampak vzpostavi polja delovanja, ki uhajajo nadzoru. Kontrola ne more biti popolna.

Maketa realnosti z zloveščo lepoto kaže v svet konfliktov, ki kljub strateškim načrtom, kakor v umetniškem projektu, vodijo do nenadzorovanih premikov. Združitev praznega znaka visoko modernistične avtonomne forme z izrazito politično umetniško strategijo, ustvarja odličen dogodek, ki ga omogočajo novi mediji in udomačitev zvoka v svetu sodobne umetnosti.

Od Fajfrićevega noisea je skoraj oglušela, zato pa v projektu neznansko uživala Petja.