OFF NAPOVEDNIK
Ameriška norost je dosegla nov rekord. V neki fancy restavraciji na Floridi je namreč moč kupiti navaden hamburger za več kot 100 dolarjev. Čeprav se večini "navadnih" smrtnikov cena zdi prav smešna, pa člani ekskluzivnega kluba bogatašev, ki za članstvo v klubu letno odštejejo več kot 40.000 dolarjev, v restavraciji Old Homestead Steakhouse že polnijo svoje želodce z dragim sendvičem.
In zakaj je hamburger tako drag? Lastnik Marc Sherry pojasnjuje, da je izdelan iz treh vrst govedine - ameriške, argentinske in japonske, v premeru meri 13 centimetrov, debel je 6 centimetrov, dodani pa so mu organsko pridelana zelenjava, eksotične gobice in paradižnik. Lastnik pa menda hamburgerja po tako začinjeni ceni ne prodaja kar tako. Del denarja, natančneje deset odstotkov od zaslužka, namerava podariti v dobrodelne namene.
Medtem ko se bogataši mastijo z dragim priboljškom, pa se tisti, ki imajo pod palcem nekoliko manj zelencev, upravičeno zgražajo. Susan Cohen meni, da je to največja neumnost, kar jih je kdaj slišala, in da ne razume, kdo bi plačal toliko denarja za navaden hamburger. V APR-u ji lahko le pritrdimo.
Poslušate nikoli preplačani OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Precej časa za hamburgerje bo po novem imel premier Vzhodnega Timorja Mari Alkatiri, ki je odstopil s položaja. Za to potezo naj bi se Alkatiri odločil, da bi preprečil odstop predsednika države Xanana Gusmaa ter nadaljnje stopnjevanje krize v državi, ki jo od odločitve o osamosvojitvi leta 1999 pretresajo nemiri. Predsednik je namreč zagrozil, da bo, če tega ne bo storil premier, odstopil sam. Altakiri je obenem izrazil upanje, da bo njegova stranka Fretilin, ki je v nedeljo nasprotovala odstopu, sprejela njegovo odločitev. Kot je še dejal, je pripravljen na dialog s predsednikom in na sodelovanje pri sestavi začasne vlade.
Alkatiri je doslej zavračal pozive k svojemu odstopu, zaradi česar so odstopili trije ministri, med njimi Nobelov nagrajenec za mir Jose Ramos Horte. Obenem je z umikom svojih 1300 mirovnikov zagrozila Avstralija, ki v Vzhodnem Timorju pomaga vzdrževati red.
Red že nekaj časa šepa na Šri Lanki. V eksploziji, ki naj bi jo povzročil samomorilski napadalec, so bili ubiti visoki šrilanški vojaški poveljnik in trije vojaki. Vojska je za napad obtožila uporniško skupino Tamilski tigri, ki pa se na to še ni odzvala. Zato so položaje upornikov na vzhodu države napadla vojaška letala. Policija predvideva, da se je avtomobilu generala Paramija Kulatunge samomorilski napadalec približal z motorjem in se razstrelil. Pri tem je bil poškodovan tudi bližnji avtobus s civilisti, vendar pa ti niso bili ranjeni.
Mrtve in ranjene bodo po vsej verjetnosti kmalu spet šteli v Izraelu. Izraelsko vodstvo je svojim silam naročilo, naj se pripravijo na ofenzivo proti palestinskim skrajnežem, ki pa je za zdaj še ne bo sprožilo. Počakali bodo dva dni, v tem času pa morajo Palestinci izpustiti pogrešanega izraelskega vojaka, ki je bil najverjetneje zajet med nedeljsko akcijo privržencev Hamasa, v kateri sta bila dva izraelska vojaka ubita. Izraelska vojska namerava napasti tudi civilno infrastrukturo, če bo to potrebno. Res prijazno, ni kaj. Precej več iznajdljivosti je pokazala skupina Palestincev, ki so pod zidom, ki loči Palestince od Izraela, izkopali rov, se po njem prebili v Izrael in z raketami streljali na izraelske vojake.
Več razlogov za veselje imajo prebivalci Mavretanije. Na zgodovinskem referendumu so z veliko večino potrdili novo, demokratično ustavo. Referenduma se je po udeležilo med 65 in 73 odstotkov volilnih upravičencev, za novo ustavo, ki med drugim določa, da so parlamentarne in lokalne volitve veljavne le, če se jih udeleži najmanj 20 odstotkov žensk, pa naj bi glasovalo med 80 in 90 odstotki prebivalstva.
Mavretanija bo imela po novem predsedniški sistem, v katerem bo premiera imenoval predsednik, parlament pa mu bo lahko izglasoval nezaupnico. Predsednik države bo za petletni mandat lahko izvoljen le dvakrat, pred nastopom službe pa bo moral priseči, da ne bo spreminjal zakonodaje v zvezi s predsedniškim mandatom.
Precej priseg so v zvezi z sodelovanjem s sodiščem v Haagu že prelomili v Beogradu. Da se to ne bi ponovilo, so pripravili akcijski načrt za sodelovanje s haaškim sodiščem, sredi julija pa naj bi ga predstavili Evropski uniji. Tako naj bi Srbija sprejela pomoč tujih obveščevalnih služb pri iskanju srbskega generala Ratka Mladića, ki ga Haag obtožuje vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini. S tem naj bi Beograd posredno priznal, da ne more priti do generala, in pokazal, da si kljub temu to prizadeva storiti.
Ideja za sestavo načrta pa ni zrasla na srbskem zelniku. Beogradu ga je namreč predlagal komisar Evropske unije za širitev Olli Rehn, ki je dejal, da je podoben načrt pred časom pripravila tudi Hrvaška, pomagal pa naj bi ji pri prijetju generala Anteja Gotovine. Ob tem je evropski komisar izrazil tudi pripravljenost pomagati pri sestavljanju načrta.
Nov načrt za načrtovanje dogodkov v Državnem zboru nujno potrebuje njegov predsednik, France Cukjati. Za govorca ob predstavitvi projekta Soočimo se z diskriminacijo je namreč določil Saša Pečeta. Za komentar tega fiaska smo prosili Mitjo Blažiča, predsednika Društva za integracijo homoseksualnosti:
////////////////////////////////////////////////////////////
Se nameravajo nevladne organizacije pritožiti tudi kakšni evropski instituciji?
////////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>