Nedelja, 2. 7. 2006
goran
* Predstavitev dveh podobno zahtevnih albumov v štirih dneh je precejšen zalogaj tudi za tiste, ki vam regeneracija v teh vročinskih dneh ne predstavlja večjih težav. Govorimo o albumu 'The Drift' Scotta Walkerja ter o novem izdelku Carle Bozulich (bozulič) naslovljenem 'Evangelista', ki ga predstavljamo danes. No, na račun nekoliko lahkotnejših dveh ali treh skladb s slednjega, bo današnji glasbeni odmerek vseeno nekoliko manj obremenjujoč za organizem, vendar pa to ne pomeni, da boste pri čustveni izčrpanosti v primerjavi z albumom 'The Drift' kaj dosti privarčevali. Kot pravi Bozulicheva »je Evangelista album, s čigar zvokom si lahko odprete prsi, iztrgate notranjost ter ji spremenite obliko. Odprete še enkrat in še enkrat, dokler zvok v notranjosti končno ne zapečati luknje, v katero se prilega vaše bodisi zlobno ali dobro srce, ljubljeno in varno, tudi ko mislite, da ste popolnoma sami«.
Carla Bozulich je kljub zdaj že več kot 25-letni prisotnosti na glasbeni sceni relativno neznano ime. Delno je temu botrovala njena želja po anonimnosti, delno pa dejstvo, da je večino svoje kariere preživljala predvsem v številnih bendih. Odraščanje v Kaliforniji v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih jo je okužilo s tedaj tam močno prisotno punk rockovsko glasbo in že pri petnajstih letih se je pridružila zasedbi Neon Vein (nion vejn) in pozneje Invisible Chains. Leta 1988 je soustanovila zasedbo Ethyl Meatplow (itil mitplov), ki je slovela predvsem po svojih bizarnih koncertnih nastopih. Njihova glasba je bila nekakšna fuzija industrijskega rocka in post no wavea, vendar Carla pravi, da je bil edini razlog za nastanek Ethyl Meatplow zgolj izrojena rockovska scena, ki se je pojavila v tistem času. V tem obdobju je spoznala tudi svojo mentorico Lydio Lunch, ki jo je navdušila za bolj vokalno orientirano glasbo in po razpadu Ethyl Meatplow v letu 1993 je ustanovila zasedbo Geraldine Fibbers (džeraldin fajbrs). Precejšnega uspeha so bili deležni predvsem po zaslugi založbe Virgin, ki jim je založila oba albuma. Na to izkušnjo ima Bozulicheva lepe spomine, saj kot pravi, ni bilo s strani založbe nobenih vplivov na njihovo glasbo in so imeli pri ustvarjanju povsem proste roke. V tem času se je spoznala tudi s svojim dolgoletnim sodelavcem in sopotnikom Nelsom Clineom, s katerim sta po razpadu zasedbe Geraldine Fibbers združila moči v eksperimentalni navezi Scarnella (skarnela). Leta 2003 je izšel njen solistični album 'The Red Headed Stranger', na katerem je predelala skladbe ikone ameriške country glasbe - Williea Nelsona. Ta ji je velikodušno ponudil v uporabo svoj studio, nad njenimi verzijami pa je bil tako navdušen, da se ji je v treh skladbah pridružil tudi sam. Album je doživel precejšen uspeh tudi v kritiških krogih. Leto pozneje je Lydia Lunch Carlo povabila k sodelovanju pri albumu 'Smoke in the Shadows', v lanskem letu pa je skupaj z bobnarjem Chesom Smithom posnela še en samostojni album, ki pa je svoj prostor našel zgolj na CD-Rih (izg. cdrjih), kar je posledica neuspešnega iskanja založnika za njen album 'The Red Headed Stranger'.
Novi album 'Evangelista' je precejšen odmik od njenega preteklega dela. Zatočišče je našla pri montrealskem Constellation Records, založbi kot naročeni za Bozulichevo, ki med instrumenti najbolj ceni prav godala, katera še kako dobro poznajo številni bendi pri tem kanadskem neodvisnem založniku. Pri snemanju so ji tako pomagali člani nekaterih najbolj cenjenih Constellation-ovih predstavnikov; Goodspeed You Black Emperor, A Silver Mt. Zion (a silver mount zajon) in Black Ox Orkestar. Koproducent albuma je cenjeni multiinstrumentalist Shahzad Ismaily (šazad ismaili), ki je med drugim deloval tudi v zasedbi skupaj z Marcom Ribotom (markom ribojem) in Carlinim prijateljem Chesom Smithom. Ismaily je bil odlična izbira, saj je s svojim načinom snemanja, ko instrumentlane dele povsem ovije v hrupne arhaično zveneče gmote, Bozulichevi pripravil odlične glasbene podlage za njen mogočni glas, ki jo postavlja v krog najbolj prepoznavnih vokalistk zadnjih dvajsetih let. Tokrat še nekoliko bolj kot ponavadi izstopa njena značilna interpretacija, ki se v posameznih skladbah iz tihega šepetanja kaj hitro lahko sprevrže v jedko kričanje, za kar gre vplive bržkone iskati pri Patti Smith, še eni v vrsti njenih vzornic. Skladbe se v grobem delijo na tiste nekoliko bolj minimalistične z enostavnejšimi instrumentalnimi linijami, ki so pogosto zamaskirane tudi z različnimi vzorci s Carlinega samplerja, enega njenih najbolj zvestih pomagal, ter tiste nekoliko bolj svobodne kompozicije, ki v svoji večplastnosti pogosto pripeljejo do hrupnih vrhuncev. Album odpre in zaključi z naslovnima skladbama I in II, od katerih prva precej spominja na izraz Nicka Cavea in Bad Seedsov. 'Pissing' je predelava komada zasedbe Low, ki je tokrat še precej bolj dinamičen kot original, na albumu pa je tudi nekaj zgolj instrumentalnih skladb, v katerih Bozulicheva pokaže tudi svojo naklonjenost do zvočnega eksperimentiranja.
'Evangelista' je gotovo zvočno najbolj dovršen in zahteven album v diskografiji Bozulicheve in morda tudi njen najboljši doslej, vendar pa so si njena dela med seboj tako različna, da neka splošna primerjava ni mogoča, zato bo vsak poslušalec o tem presojal pač sam. Agonija in ekstaza, ki se prepletata skozi celoten album, ustvarita sicer precej zahtevno zvočno izkušnjo, vendar pa toliko bolj hvaležno, če ji le namenite dovolj pozornosti.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>