Petek, 21. 7. 2006
Borja
* Will Holland, bolj znan kot Quantic, je očitno hiperaktivnež, saj je od leta 2001, ko je izšel njegov prvenec in ko je bil Will star rosnih 21 let, izdal že ogromno materiala v raznih navezah. Leta 2001 je torej izšel njegov prvi album – 5th Exotic, ki ima počasen tempo in kjer gre večinoma za kombiniranje jazzy melodike in inteligentno programiranih ritmov. Rezultat je posrečen, vrhunec plošče pa naslovni komad 5th Exotic, ki je danes že prava klasika. Drugi album, Apricot Morning, je izšel manj kot leto dni kasneje. Apricot Morning je ritmično izjemno razgiban izdelek, Willu je uspelo na drugem albumu svoj zvok razširiti v vseh pogledih. Leta 2004 je izšla Willova že tretja plošča, Mishaps Happening, ki je stilsko nadvse podobna tej pred njo.
Poleg treh dolgometražcev, pod katere se je podpisal kot Quantic, ima Will še dva pomembna projekta. Quantic Soul Orchestra je njegova skupina, ki je leta 2003 izdala album Stampede, leto kasneje je sledil še Pushin On. Obe plošči sta nastali brez uporabe enega samega sampla, ves material je odigran v živo z raznimi glasbeniki. Poudarek je na funku sedemdesetih let, soulu in afrobeatu. Zvok je surov, neobdelan. Poleg tega Will skupaj z dolgoletnim prijateljem in didžejem Russom Porterjem tvori produkcijski tandem Limp Twins, kjer sam skrbi za večino produkcije, Russ pa za vokale.
V kratkem lahko bojda pričakujemo kar dva sveža albuma, in sicer novi izdelek Quantic Soul Orchestra ter ploščo, ki jo je Will posnel z ameriško soul funk legendo Spanky Wilson. Ravnokar pa je izšel Quanticov četrti samostojni plošček, An Announcement to Answer.
Pri brightonski založbi Tru Thoughts, za katero je Will izdal ves svoj dosedanji material, so jubilejno stoto izdajo rezervirali prav za An Announcement to Answer, kar je logično, saj je Quantic njihov najuspešnejši izvajalec, lahko bi rekli, da je zastavonoša založbe.
Nova Quanticova plošča je nastajala zadnje leto in pol, in sicer večinoma kar na njegovem prenosnem računalniku, saj je v zadnjem času zelo zaposlen z didžejanjem. Poleg tega je obiskal Etiopijo, Nigerijo, Gano in Puerto Rico, kamor je šel med drugim kopat za ploščami; v Etiopiji je celo opravil intervju z legendarnim jazzerjem Mulatujem Astatkejem. Prav ti obiski pa naj bi močno vplivali na zvok plošče An Announcement to Answer. V sporočilih za javnost lahko preberemo, da se je Willov zvok še nekoliko zvrstno razširil, produkcija pa poglobila in sofisticirala. S tem se lahko pogojno strinjamo. V preteklosti so bile glavne zvrsti, na katere se je Quantic opiral, jazz, brokenbeat, afrobeat in latino. V zadnjem času pa v njegovi muziki vse pogosteje slišimo tudi karibsko glasbo, hiphop. Pričujoči plošček bi tako kategorično lahko že skoraj popredalčkali kot izdelek world music tradicije.
Produkcija je na plošči An Announcement to Answer čistejša, kot smo je bili vajeni dosedaj. Bobni niso več zamazani, pravzaprav so vsi elementi prezentnejši in tako so posnetki kompaktnejši. Najdemo pa seveda tudi značilnosti, ki so ostale precej nespremenjene. Bobni so tako še zmeraj vzorčeni in mastni, Quantic v svojo produkcijo še zmeraj vključuje specifične odigrane kitarske linije in vzorce raznih pihal, predvsem trobent.
Prvo, kar pade v oči, je obseg albuma, saj se je na njemu znašlo komaj devet posnetkov, ki skupaj nanesejo slabih štirideset minut. Prvi komad “Absence Heard, Presence Felt” deluje kot lahkoten intro, v ospredju so nekakšna kitajsko zveneča godala. Sledi naslovni posnetek, ki je nedvomno eden od najmočnejših delov plošče. Uvodni del je izjemno domiseln, ritem hiphoperski, sempli so melodično usklajeni, kot smo vajeni pri Quanticovem preteklem delu. Komad je na nek način precej subtilen in repetitiven, vendar pa je dramaturgija precizna, Will počasi gradi do vrhunca.
Na albumu An Anouncement to Answer je prisotnih tudi par gostov. Najbolj znan je verjetno ameriški MC Ohmega Watts, ki je pred kratkim izdal precej dobro ploščo The Find pri kalifornijski založbi Ubiquity. Watts odrapa na dveh posnetkih, “Blow Your Horn” in “Ticket to Know Where”. Oba sta precej posrečena, močnejši pa verjetno slednji, kjer Quanticu uspe najmočnejši aranžma kitare in pihal na celi plošči. Vokale pri “Politik Society” odpoje Noelle Scaggs, sicer članica zasedbe Rebirth, ta komad zaradi pestrosti inštrumentala močno spominja na etno, world music zadeve, zaradi harmonike je prva asociacija zasedba Les Negrettes Vertes. Pri “Sabor”, najplesnejšemu posnetku na plošči, kjer je ritem že skoraj houserski, tolkala odtolče portoriški tolkalec Tempo. Komad je mešanica plesne elektronike, latina in karibskih godb. Zadnji posnetek, “Tell it like you Mean it”, se začne z izjemnim semplom pihal. Začetek aranžmaja je narejen z občutkom, elementi se menjajo izjemno organsko. Vendar pa je Quanticova ideja očitno bila posneti plesni brokenbeat in tako po intru pride prezentna sint linija, ki je slišati nekoliko vsiljena, ne deluje, kot bi morala, kot podobne fore obvladajo “avtentični” brokenbeat izvajalci, kot so Domu in Bugz in the Attic.
An Anouncement to Answer je po pričakovanju organska mineštra raznih stilov, od afrobeata, hiphopa, jazza in brokenbeata do latina. Žal pa tokrat Quanticu za razliko od prejšnjih albumov ne uspe sproducirati izjemnih večplastnih melodik in bogatih aranžmajev. Nekateri deli so celo nekoliko naivni, predvsem pa konvencionalni, klišejski. Kljub temu, da je plošča dokaz, da je Quantic v tehničnem, obrtniškem smislu nedvomno v produkciji močno napredoval, pa je Hollandu očitno zmanjkalo zagona in idej, saj mu le na nekaterih delih uspe doseči raven preteklega dela. Predvsem pa An Announcement to Answer zaradi obsega in že omenjenih pomanjkljivosti ne prepriča kot koherenten, zaključen album. Da bi to dosegel, mu zmanjka materiala in sicer par (solidnih) komadov.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>