Sobota, 29. 7. 2006
tadej
* V arzenalu berlinske založbe Staubgold, se je med imeni Oren Ambarchi, Ekkehard Ehlers, Faust, Kammerflimmer Kollektief, Minit, Thilges 3 in ostalimi, z letošnjim junijem znašlo še ime Leafcutter John. Gre za elektro-akustičnega umetnika, ki s svojim glasbenim izražanjem nekako ustreza profilu omenjene založbe. Širši javnosti se je prvič predstavil leta 98 z mp3 izdajo "The Sky Is Darker Than The Road", ki se je pred kratkim zopet pojavila na njegovi internetni strani in je na voljo brezplačno. Šlo je za kitarski kantavtorski album, h kateremu se Leafcutter z novo ploščo zopet vrača. Vmes je izdal še par cd-jev za založbo Planet Mu, ti pa so bili obarvani pretežno elektronsko.
Leafcutter živi v Londonu, njegovo pravo ime pa je John Burton. Poleg tega da piše muziko in celo svoj software, hkrati pa predava o elektronskih glasbenih finesah širom po svetu. Aktiven je v svetu sodobne umetnosti, kjer se je v zadnjem času precej razpasla fuzija zvočnih in vizualnih stvaritev, zavita v nekakšno interakcijo z okoljem in potrošniki tovrstnih inštalacij. Je tudi član post jazz-erjev Polar Bear, sodeloval in remiksiral pa je nekaj uglednejših imen elektronske scene.
Novi album "The Forest And The Sea" govori o dveh osebkih, ki zabredeta v gozd in ju noč prisili prenočiti med gozdnimi prebivalci. Zjutraj se znajdeta na vrhu klifa na morski obali in namesto, da bi odšla nazaj, se odpravita na pot v morje. Za vizualno podobo plošče skrbi lepa naslovnica z gozdnimi živalmi in drevesi, ki spominja na prizore iz lutkovnega filma Zverinice iz Rezije. Vendar pa tako kot slika tudi glasba ne zajema barvitosti in radosti tovrstnih pravljic, saj Leafcutter z novo ploščo ostaja zvest svoji "noir-troniki" in anemičnemu folku, ki deloma prehaja v svetoboljne presežke.
Glasba na albumu "The Forest And The Sea" je dokaj podobna prejšnjemu izdelku "The Housebound Spirit". Združuje Burtonove akustične folk začetke in delikatne elektronske eksperimente, vendar ne dosega ranga "The Housebound Spirit", s katero si je Leafcutter izboril posebno mesto v svetu elektro-akustične glasbe. Medtem, ko prejšnji album zajema izredno široko paleto vseh možnih glasbenih perverzij in ohranja kohezivnost, je nova glasba sestavljena iz konceptualno bolj sorodnih elementov, katero povezuje večja mera indie-folka. Med gostujočimi glasbeniki najdemo tudi dva člana poprej omenjenega jazz ansambla Polar Bear. Za bobne in bas poprimeta Seb Rochford in Tom Herbert, njuna igra pa je v skladu z albumom popolnoma umirjena, kvaliteta pa je razpoznavna preko subtilnega božanja open in prefinjenega električnega basa.
Za Leafcutterja je značilno, da ustvarja zelo raztreščene in nepovezane elektronske pesmi, ki jim kljub zvočno zelo kvalitetni strukturi manjka orientacije v širšem pomenu. To je tudi simptom zadnjega albuma, ki tako tekom poslušanja izgublja rdečo nit. To idejno sicer nekako paše v kontekst albuma, če se spomnimo na okvirno zgodbo, vendar je sama izvedba ideje deloma neustrezna, saj glasba na trenutke zapade v bledo elektroničkarsko preseravanje, ki ga rešuje s toplejšimi akustično-vokalnimi deli, ki obvezno sledijo. Album sicer vsebuje nekaj dobrih elektronskih delov ter izredno lepih melodij na kitari, ena izmed boljših pa je prav gotovo "Dreaming - 3. del", ki je le na novo zaigrana skladba "It Will Come", iz njegovega mp3 albuma "The Sky Is Darker Than The Road". Komad ima le rahlo spremenjeno besedilo, kar se da opaziti že v prvem verzu:. "I know you and you are a good girl" tokrat zamenja z "I know you and you are a bad dream". Če upoštevamo še nagovore morju v stilu "Let me swim into you", postane precej očitno, da zgodba dejansko govori o nečem drugem kot priča naslov plošče.
Poleg pestre ponudbe organskih inštrumenov in električnega "igračkanja" v obliki "cut & paste-anja", zvočnih implozij, delikatnih maličenj in toplih milozvočij, pa album vsebuje tudi nekaj terenskih posnetkov. Zvoki okolja prihajajo iz angleških in severno švedskih gozdov, grških otokov ter Aten.
pripravil tadej Droljc
Komentarji
komentiraj >>